Sodišče ustavilo preiskavo privatizacije BTC

Ljubljana – Tričlanski senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je konec februarja ustavil pet let trajajoči kazenski postopek proti BTC in trem članom uprave BTC v primeru menedžersko-delavskega odkupa BTC. Ker se tožilstvo v treh dneh na sklep ni pritožilo, je sklep postal pravnomočen. Uvedba novega kazenskega postopka bo tako mogoča le na podlagi novih dokazov. »Kazenski postopek ni bil ustavljen zaradi administrativnih ali procesnih napak tožilstva, ampak zaradi vsebinske odločitve sodišča, da ni podan utemeljen sum, da bi obdolženi storili kaznivo dejanje,« je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril odvetnik Stojan Zdolšek.

Stojan Zdolšek je s temi besedami poskušal ovreči vtis, da je bil postopek ustavljen, ker tožilec ni pravočasno vložil pritožbe na višje sodišče. Takšen vtis je v javnosti nastal, ker naj bi prav zaradi nevložene pritožbe v zadevi BTC pred nedavnim odstavili vodjo gospodarskega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Boruta Markoška.

Kot je mogoče razbrati iz sklepa okrožnega sodišča, je senat o nadaljevanju postopka zoper BTC in upravo, torej Jožeta Mermala, Heleno Petrin in Andreja Repino, odločal na zahtevo preiskovalne sodnice, ki je menila, da »zbrani dokazi v preiskavi niso potrdili utemeljenosti suma očitanih kaznivih dejanj«. Mali delničarji z Ivanom Neradom na čelu so namreč zgoraj omenjenim očitali številne kršitve pri izpeljanem menedžersko-delavskem odkupu BTC v letu 2001, med drugim tudi porabo denarja od izdanih obveznic za financiranje tega odkupa. Senat v sklepu ugotavlja, da so pridobljena izvedenska mnenja mariborske pravne fakultete, Alenke Žnidaršič Kranjc, Nine Plavšak in drugih dokazala, da je bil postopek notranjega odkupa izpeljan pregledno. Prav tako niso ugotovili, da bi uprava pri tem kršila zakon ali se premoženjsko okoristila. »Delničarji niso bili prisiljeni niti ekonomsko niti pravno v prodajo delnic in ni mogoče skleniti, da bi se MBO zgodil že z nakupom lastnih delnic, temveč potem, ko je o tem odločala skupščina,« je še zapisano v sklepu. Senat tako ugotavlja, da ni bil podan utemeljen sum, da so bila očitana kazniva dejanja storjena, prav tako v zbranih dokazih ni odkril suma naklepa dejanja, zato je preiskavo ustavil.

Več v današnjem tiskanem Delu

Brezigarjeva: Močno se bojim, da je zadeva BTC izgubljena

Pregled poslovanja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki ga je zaradi zamujenega tridnevnega pritožbenega roka zoper odločitev sodišča v zadevi BTC odredila generalna državna tožilka Barbara Brezigar, je pokazal, da je organizacija poslovanja ustrezna. "Močno se bojim, da je zadeva izgubljena, kar je pri tako resni zadevi, zelo resna stvar," je dejala Brezigarjeva in dodala, da bi se državna tožilka zagotovo pritožila in je prepričana, da bi na podlagi zbranih dokazov lahko vložila obtožbo.

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o ustavitvi preiskave v zadevi BTC, ki je bil izdan 26. februarja, prejelo v petek 16. marca. Pritožbeni rok pa se je iztekel v ponedeljek 19. marca. Kot je pojasnila Brezigarjeva, je bila 20. marca obveščena o tem, da je okrožna državna tožilka, zadolžena za zadevo BTC, za sklep izvedela šele po izteku pritožbenega roka, 20. marca.

Brezigarjeva je takoj odredila pregled poslovanja okrožnega državnega tožilstva v zvezi z ukrepanjem, ko pridejo na tožilstvo skepi sodišča s tridnevnim pritožbenim rokom, in pregled poslovanja v konkretni zadevi. Pregled sta še isti dan opravila vrhovna državna tožilca Savica Pureber in Silvij Šinkovec. Po besedah generalne državne tožilke sta ugotovila, da je organizacija poslovanja okrožnega državnega tožilstva v zvezi s tem ustrezna in da je s postopkom poskrbljeno, da pristojni državni tožilec tak sklep takoj dobi in lahko odloči, ali se bo pritožil ali ne.

Poudarila je, da so pritožbeni roki v takih primerih zelo kratki. V konkretni situaciji je Brezigarjeva ocenila, da gre za subjektivno odgovornost tistega, ki ni poskrbel za to, da bi bil sklep izročen državni tožilki, ki je obravnavala to zadevo.

Razrešitev vodje gospodarskega oddelka

Po takojšnjem pregledu poslovanja z omenjenim sklepom sodišča v zadevi BTC je vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Blanka Žgajnar ugotovila, da vodja gospodarskega oddelka Borut Markošek ni deloval v skladu s sistemsko urejeno prakso in v skladu z organizacijo poslovanja. Žgajnarjeva je danes pojasnila, da zaradi tega sklep ni pravočasno prišel v roke tožilki, ki je zadevo obravnavala. "Zato sem ga kot vodjo oddelka razrešila, temu pa je takoj sledil pregled poslovanja v zvezi s tridnevnimi sklepi," je dejala Žgajnarjeva.

Brezigarjeva je poudarila, da je bilo stališče državnih tožilcev ves čas jasno in tudi danes ni spremenjeno. "Res ni imelo podpore v domači pravni javnosti, katere stališča so bila tudi predložena delno s strani obrambe in delno s postavitvijo izvedencev s strani sodišča, vendar so pravna stališča državnega tožilstva pravilna," je dejala Brezigarjeva.

Ker ni bilo podpore s strani domače pravne javnosti, je tožilstvo poiskalo potrditev pri tuji stroki. "Tožilka bi se zoper ta sklep prav gotovo pritožila," je pojasnila Brezigarjeva. Ob tem pa je zavrnila navedbe odvetnika BTC Stojana Zdolška na sredini novinarski konferenci.