Z nacionalno energetsko bilanco je bilo za lani načrtovano, da bodo vse domače elektrarne proizvedle 15787 gigavatnih ur elektrike, potrebnih pa bo 13412 gigavatnih ur elektrike. K porabi je lani Nuklearna elektrarna Krško, ki pol energije oddaja Hrvaški, predvidevala prispevati 2963 gigavatnih ur, termoelektrarne 6025 gigavatnih ur, hidroelektrarne 4100 gigavatnih ur, fotonapetostne sončne elektrarne pa 4,4 gigavatne ure. Če in koliko je dejansko znašal primanjkljaj zaradi razlike med potrebami in razpoložljivo proizvodnjo, še ni znano, z energetsko bilanco pa je bilo za lani načrtovano, da bo morala Slovenija uvoziti za 320 gigavatnih ur elektrike oziroma 2,4 odstotka svojih potreb.
Podatkov o inštaliranih močeh in dejanski proizvodnji ne gre enačiti. Tako je potrebno razumeti tudi podatke o lanskem prispevku sončnih elektrarn domači energetski bilanci ter o njihovi zmogljivosti. Inštalirana moč sončnih elektrarn je po podatkih ZSFI na začetku leta 2010 znašala 7,8 megavata, do konca leta pa je bilo v register vpisanih sončnih elektrarn že za 26 megavatov. Po novem letu se je njihova skupna moč še povečala. Robert Otorepec iz ZSFI pravi: »Od priklopa sončne elektrarne in njenim vpisom v register mineta tudi po dva meseca. Po naših podatkih o novih sončnih elektrarnah je njihova skupna moč že večja in znaša okoli 35 megavatov.
Veljavni akcijski načrt Slovenije za obnovljive vire energije zmogljivost sončnih elektrarn, kakršna je torej že dosežena, predvideva šele v letu 2014. Takrat naj bi torej v Sloveniji sončne elektrarne prispevale 0,7 odstotka elektrike iz obnovljivih virov, dejansko pa ga že. Sicer pa naj bi elektrika iz sončnih elektrarn leta 2020 po istem načrtu predstavljala 25 odstotkov vse elektrike iz obnovljivih virov.