Tiskane izdaje
Zelo zgodaj ste sprogramirali svoj prvi program za spletne trgovine, ki ste ga menda želeli prodajati velikim podjetjem?
Seveda sem ga hotel prodati velikim podjetjem, ampak ni šlo. Pet še ne dvajsetletnih mulcev z Jesenic ni moglo kar priti k Jankoviću, rekoč: za tole hočemo milijon tolarjev. Za program ni bilo veliko naročil, zato smo na Jesenicah sami odprli računalniško trgovino, čez eno leto pa smo jo postavili še na spletu. Upali smo, da se bo pojavil nekdo, ki bo hotel, da jo naredimo tudi njemu. Leta 2003 smo prodali tri spletne trgovine drugim trgovcem, ampak kazalo je, da se bo Domenca razvijala v drugi smeri. Pridobivali smo vedno več naročil za računalniške izdelke, ki smo jih prodajali, zato smo podjetje razbili na spletno trgovino Mimovrste in Domenco, ki je postala razvojna programerska hiša, eden njenih največjih naročnikov pa je bilo podjetje Mimovrste, ki svoj razvoj še danes naroča pri Domenci.
Kaj je največja zmota, povezana s spletnimi strategijami?
Največja zmota se mi zdi, kadar ga označujejo za medij. Internet ni medij, ampak orodje. Zmotno je razmišljanje, da je posel na internetu del neke druge zgodbe. Bistveno vprašanje, ki si ga mora zastaviti podjetnik, ki vstopa na internet, je, kako bo svoj posel izpeljal s tem orodjem. Drugo pa so okoliščine, ki jih moraš upoštevati pri poslovanju na internetu: ko pride kupec v fizično trgovino, rabi drugačno okolje, kot če pride v spletno trgovino. Enako pomembno vprašanje pa je tudi, zakaj so časopisi na internetu vsi po vrsti bolj ali manj neuspešni. Vse časopisne hiše so poslovni model za časopis preprosto prenesle na internet. Novica na internetu je splošno dostopna dobrina, ki je brezplačno na voljo širokemu krogu uporabnikov na relativno preprost način. To pa je čisto nekaj drugega kot novica v časopisu. Drugi razlog, ki se ga časopisi premalo zavedajo, pa je dejstvo, da imaš na internetu popolnoma drugo konkurenco kot tiskan časopis. Konkurenca časopisom na internetu so spletne igrice, Facebook in druga socialna omrežja, kjer ljudje zabijajo svoj čas in mimogrede pridobivajo informacije. Na časopis nenehno preži past zaprtega sistema, kjer imaš na eni strani novinarje, tiskan časopis in oglaševalce, na drugi strani pa internet in oglaševalce. V resnici pa moraš narediti odprto platformo - arhiv, ki ga daješ uporabnikom na razpolago, da si z njim zgradijo svoje posle in ti za to plačujejo. Vrednost, ki jo imajo časopisi, ni novica, ker ima to isto novico danes že vsak. Edina razlika med mediji je, da novico bolje ali slabše umestijo v kontekst. Na to pa vplivata tradicija nekega medija in kakovost novinarjev. Večinoma je splet v medijih sam sebi namen.
Je kateri časopis razumel pravila igre?
Edini, ki je po mojem mnenju v zadnjem času začel razmišljati v pravo smer, je New York Times. Vsebine z interneta, ki jih prispevajo uporabniki sami (t. i. user generated content) so začeli integrirati v tiskan časopis in časopis odpirati kot platformo, da lahko bralci/uporabniki s temi vsebinami vodijo in usmerjajo svoje posle.
Kaj je bilo ključno za to, da je vam na internetu uspelo?
V pravem trenutku smo bili na pravem mestu s pravo rešitvijo. Ljudje so iskali rešitev in mi smo jo ponudili v pravem trenutku. Imeli smo tudi srečo, da tisti, ki so se trgovine na spletu lotili pred nami, niso natančno razumeli, kaj trg od njih pričakuje. Odločilna je bila empatija do končnega uporabnika in to, da smo zanje našli najboljšo rešitev. Pomemben je bil tudi pravi čas: danes je za spletno trgovino že prepozno, ker je že preveč ponudnikov. Leta 2000 je Domenca začela od začetka, danes je v tej konkurenci to popolnoma nemogoče, razen če vstopaš s konkretno naložbo, oglaševanjem, s ponudbo, s cenami in s celotno logistiko. Samo ideja je danes premalo. Ko smo vstopili na trg, smo bili takoj druga največja spletna trgovina (za Gambit Tradeom). Ključno je bilo, da smo že na začetku izhajali iz logike interneta. Naša poslovna filozofija je, da ne prodajamo izdelkov, ampak storitev, kar je bistvena razlika. Problem, o katerem razmišljamo, je, kako bomo kupcu prodali storitev nakupa nekega izdelka po internetu, zato nam je vseeno, kaj prodajamo, ali računalniško opremo, s katero smo začeli, ali športno opremo, po kateri je v zadnjem času veliko povpraševanje. Pomembno je biti stroškovno učinkovitejši od drugih ponudnikov. Ne drži, da so na internetu nižje cene, ker so stroški nižji. Ko ti postaneš tako velik, kot smo mi, imaš primerljive stroške z drugimi. Ni poceni zaposlovati 60 ljudi, kolikor jih zaposluje Mimovrste, vendar je to manj kot denimo Harvey Norman, ki ima letno okrog 30 milijonov evrov prometa z dvema centroma v Ljubljani in Kopru. Za primerjavo: mi smo lani naredili 14 milijonov, imamo pa četrtino toliko ljudi kot oni.
Koliko različnih izdelkov prodajate?
Trenutno prodajamo 40.000 različnih izdelkov v 13 oddelkih.
Sliši se preprosto, ampak večini kljub temu ne uspe. Zakaj?
Po mojem večini ne uspe zaradi strahu pred neznanimi okoliščinami. Po mojem je to tako, kot če bi meni nekdo rekel, naj prodajam na tuj trg, ki ga ne poznam. Veliko slovenskih podjetij prodaja v Irak, ampak meni bi to težko uspelo, ker ne poznam trga. Večina podjetij vstopa na internet zato, ker mora, čeprav ga ne pozna, in so zato negotovi. Ta negotovost pa jih hromi in jim preprečuje, da bi iskali ustvarjalne in logične rešitve. Tipičen slovenski direktor se v takšnih okoliščinah ustavi.
Kako pa vi, kot izjemno mlad menedžer, vidite tipičnega slovenskega direktorja?
Je one-man-band, zrasel je iz obrtnika v podjetnika in mogoče naprej v menedžerja, v tej vlogi pa se v resnici ni nikdar dobro počutil. Zelo malo slovenskih podjetnikov in direktorjev je sposobnih delegirati delo drugim in pri tem verjeti, da bodo drugi stvari peljali naprej enako dobro, kot bi jih oni sami ali celo bolje. Zato večina nadzoruje celotno podjetje, vedo podrobnosti vsakega naročila in podobno. Če me sprašujete, zakaj ni več uspešnih podjetniških zgodb, vam odgovarjam: zato, ker ti ljudje niso znali spustiti tega iz rok in so obtičali v eni od vmesnih faz. V tem primeru je mladost prednost. Naša generacija v glavi nima teh ovir.
Nekje ste izjavili, da je pomembno, da zaposleni radi hodijo v službo, saj zadovoljni delavci delajo zadovoljne kupce. Po kakšnem ključu zaposlujete?
Imamo zelo malo študentov, če se le da, zaposlujemo za nedoločen čas. Sprva smo bili v podjetju le prijatelji, zraven smo vabili ljudi izključno po priporočilu znancev. Mladost ni najpomembnejša, ampak sposobnost, da se novi sodelavec vključi v naš kolektiv. Veliko delamo na dobrih medosebnih odnosih. Če imamo na izbiro nekoga, ki je izkušen in ima veliko znanja, in nekoga, ki je po znanju in izkušnjah slabši, vendar zaradi svojih osebnostnih lastnosti bolj ustreza, bomo brez pomislekov vzeli slednjega. Bolj nam je pomembna usklajenost skupine kot pa znanje; Če je človek inteligenten si znanje in izkušnje hitro pridobi, človekovo osebnost pa je tako rekoč nemogoče spremeniti. Zame je pri zaposlovanju ključno, kako se bo človek vključil v ekipo. Človek, ki se zanima za službo pri nas, običajno opravi do pet intervjujev, odvisno od delovnega mesta. Poleg znanja in izkušenj nas zanima predvsem osebnost kandidata. Osebno se mi zdi zelo pomemben smisel za humor, saj z njim lažje premaguješ ovire, ki nastajajo pri delu, poleg tega se pri nas v službi veliko zafrkavamo in smejimo in če nimaš smisla za humor, se boš pri nas slabo počutil. Poleg smisla za humor so pomembne osebnostne lastnosti še prilagodljivost, učljivost in to, da te ni strah izzivov in problemov in da znaš priznati napake, da jih ne ponavljaš prevečkrat in da se iz njih kaj naučiš. Pomembno je tudi, zakaj je nekdo naredil napako, ali je bila narejena v želji, da bi nekaj spremenil ali izboljšal ali pa iz malomarnosti, neznanja in nepozornosti. Velikokrat zavrnemo ljudi, ki imajo ustrezna znanja, vendar se nam zdi, da se ne bodo mogli vključiti zaradi svojih osebnostnih lastnosti.
Očitno niste eden tistih, ki menijo, da prijateljev in posla ni pametno mešati?
Nasprotno, mislim, da posel s prijatelji lahko zelo uspe, če so stvari jasno definirane in če so pričakovanja usklajena.
Zakaj je v Sloveniji tako malo tako imenovanih internetnih podjetij oziroma podjetij, ki bi tako kot vi, znala izkoristili internet kot kanal za izboljšanje svojega poslovanja?
Vzrokov je po mojem več. Mnogi mislijo, da je dovolj narediti kopijo neke podjetniške ideje iz tujine. V Sloveniji je bilo že veliko poskusov, da bi naredili takšno kopijo: slovenski Flicker, slovenski Facebook, ipd. Večina takih podjetij životari in se iz njih nikoli ne razvije nič resnega. Osnovna premisa vsakega uspešnega posla je, da nekomu rešuješ problem. Če se nečesa lotiš samo zato, ker je to naredil že nekdo drug in uspel, je velika verjetnost, da ti ne bo uspelo, če nisi dodal nobene dodane vrednosti. Če hočeš uspeti kot drugi moraš biti boljši, cenejši in dodati moraš novo vsebino. Čisti kloni in kopije v poslovnem svetu nimajo prihodnosti. Druga možnost je, da se lotiš posla, ker si ugotovil, da boš z njim v kratkem času lahko veliko zaslužil. Na trgu prepoznaš priložnost, ki jo zapolniš s svojo ponudbo. Takšna priložnost je bila v času, ko je Arnes sprostil registracije domen. Takrat se je v kratkem času pojavilo okrog 50 podjetij, danes jih je le še kakšnih 10.
Katera uspešna slovenska podjetja v Sloveniji bi dali za zgled dobrega poslovanja in razumevanja interneta?
Spletno podjetje je po mojem mnenju pojem, ki v resnici nič ne pove. Danes mora biti vsako podjetje, ki hoče preživeti, tudi spletno. Tudi Mimovrste ni »spletno podjetje« ampak v resnici služimo denar s trgovino. Ali je Ryanair spletno podjetje? Storitev se dogaja v resničnem svetu, poslovni proces pa se vrši na internetu. Prav tako Amazon, končni produkt, knjiga, ki jo kupec vzame v roke, je fizična, poslovna transakcija pa izkorišča internet, ker je takšno poslovanje preprostejše in cenejše. V Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki so splet uspešno izkoristila za boljši poslovni rezultat, velikega uspeha na spletu pa v Sloveniji doslej ni dosegel še nihče. Podjetje, ki v nekem smislu izstopa, je Najdi.si, ki se je prodalo za konkreten denar, kar je najpomembnejši končni dokaz uspeha.
Kaj pa v svetu?
Največja ikona interneta je gotovo Google, ki je internet naredil za posel. Ob tem je dramatično spremenil tudi nekaj industrij, oglaševalsko industrijo, industrijo operacijskih sistemov in programske opreme na splošno. Veliko podjetij in korporacij, ki so internet razumela drugače ali pa so podcenjevala njegov vpliv, je ob tem popolnoma zaspalo. Nekaj teh velikanov se zdaj prebuja in dela korake v pravo smer. Yahoo se na primer še vedno ni sestavil, tudi AOL je pozabljen. Microsoft pa dela prave korake. Odličen primer je tudi sodelovanje dveh nepričakovanih partnerjev: Nike in Apple sta se povezala na zelo zanimivem segmentu in naredila pravo revolucijo in spletno skupnost tekačev.
Kljub svoji mladosti pripovedujete resnice, ki jih vedo menedžerji z dolgoletnimi izkušnjami.
Mislim, da gre pri meni predvsem za intuicijo, teh znanj se nisem nikjer učil. Poleg tega sem kljub svojim letom v tem poslu že devet let in imam potemtakem že kar nekaj izkušenj.
Kako bo recesija vplivala na poslovanje na internetu?
Spremenjene ekonomske situacije še nismo občutili kot krizo, saj je naše poslovanje, kljub hitri rasti, postavljeno na trdnih temeljih, brez zadolževanja ipd. Pri kupcih smo opazili povečano previdnost pri nakupovanju, ki se kaže predvsem v tem, da bolj temeljito proučijo svoj nakup. Več pozornosti posvetijo izbiri izdelka in primerjajo kakovost, ceno in izkušnje drugih kupcev. Temu smo prilagodili tudi našo trgovino, saj smo omogočili še lažje primerjanje izdelkov in s tem poskušamo olajšati odločitev in izbor. Sicer pa verjamemo, da je prav spletno nakupovanje lahko odgovor in pomoč potrošnikom v teh časih. Ker smo se naučili in navadili biti stroškovno učinkovitejši kot nakupovalna središča iz opek in stekla, so pri nas cene lahko nižje. Cena pa ni naš edini adut, saj kljub spremenjenim razmeram želimo zagotoviti najboljšo možno storitev in zato ne razmišljamo o odpuščanju, ampak obratno - krepimo svoje vrste, izobražujemo in usposabljamo svoje sodelavce in vedno več odločanja prenašamo neposredno na operativno raven. Kljub recesiji se bodo ljudje še vedno hoteli zabavati, kar naj bi koristilo družabnim mrežam, kot so Facebook in MySpace. Podjetja bodo iskala nove načine cenejšega oglaševanja, zato se bodo odločala za oglaševanje na bolje obiskanih spletnih straneh. Pridobila bodo podjetja, kot so Google in Yahoo in tako imenovana Web 2.0 podjetja z velikimi bazami uporabnikov, kot so Digg, Facebook in podobna. Po vsej verjetnosti bodo v tem času napredovale tudi tehnologije, ki na spletu omogočajo čim bolj ciljno oglaševanje.
Iz tiskane izdaje priloge Dela FT
