Sporna zelena energija

Islandija je naklonjena izrabi in izkoriščanju svojih velikih obnovljivih virov energije. Okoljevarstveni kritiki pa dvomijo, da je izraba te vedno upravičena. Zadeva je prerasla v politično dilemo.

Objavljeno
21. marec 2007 14.37
Akumulacijski jez Karahnjukar na Islandiji bo zajezil vodni rezervoar s površino 57 kvadratnih kilometrov
Reykjavik - Islandija je naklonjena izrabi in izkoriščanju svojih velikih obnovljivih virov energije. Dežela je bogata z obnovljivimi vodnoenergetskimi viri ledeniških rek in podzemnih rezervoarjev vroče vode, ki jih je mogoče izrabiti za pridobivanje geotermalne energije. Islandija zato premore veliko več zelene energije kot bi jo lahko potrebovalo 300.000 prebivalcev, ki so stalno naseljeni v deželi.

Islandsko državno energetsko podjetje Landsvirkjun gradi jez Karahnjukar, s katerim bodo zajezili vodni rezervoar s površino 57 kvadratnih kilometrov. Tako pridobljeno električno energijo nameravajo nameniti za topilnico aluminija s katero upravlja ameriška multinacionalna družba Alcoa.

"Izključni namen tega projekta je prodaja električne energije tuji industriji, kar je v globalnem pogledu čista energija,“ je pojasnil inženir Sigurdur Arnalds. V skladu z ocenami bi z uporabo te „čiste“energije v proizvodnji aluminija zmanjšali količino ogljikovih izpustov za približno 90 odstotkov.

Okoljevarstveni kritiki pa vseeno dvomijo, da je takšno "čisto“ energijo upravičeno nameniti pridelavi aluminija. V obsežno okoljevarstveno kampanjo proti se je vključila tudi popularna islandska pevka Bjork, ki je o projektu Karahnjukar napisala več pesmi.