Sprejeli nov zakon o gospodarskih zbornicah

Ljubljana - Državni zbor je danes sprejel zakon o gospodarskih zbornicah, ki v zbornični sistem uvaja prostovoljno članstvo. Zakon predpisuje postopek za ustanovitev, delovanje in prenehanje gospodarskih zbornic, hkrati pa nadomešča do sedaj veljavni zakon o Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Iz GZS so sporočili, da so se na spremembe že temeljito pripravili.

Zakon opredeljuje gospodarsko zbornico kot samostojno, prostovoljno, interesno in nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost. Po vladnih ocenah lahko tak zakon bistveno prispeva k spodbujanju učinkovitosti gospodarskih zbornic, učinkovitejšemu sodelovanju pri izražanju interesov in k razbremenitvi gospodarstva.

Člani zbornice imajo sedaj izbiro

GZS bo nadaljevala z delovanjem, postala bo svoja pravna naslednica, lahko bo tudi obdržala ime. Člani zbornice se bodo odločili, ali bodo ostali včlanjeni v GZS ali bodo izstopili in se vključili v kako morebiti novonastalo zbornico. GZS mora svoj statut in delovanje uskladiti v petih mesecih po uveljavitvi zakona.

V GZS so zatrdili, da bodo to v predpisanem roku storili. "V tem obdobju bodo imeli člani GZS dovolj časa za razmislek, ali bodo tudi po sprejemu statuta ostali člani GZS in prek nje uresničevala svoje interese," so po sprejetju zakona v izjavi za javnost zapisali v GZS, katere cilj je, kot so poudarili, (po)ostati najvplivnejša gospodarska zbornica v Sloveniji.

Novonastale zbornice bodo imele pravico do uporabe infrastrukture GZS in delitve njene lastnine

Zakon določa, da bo pravna naslednica GZS ostala skrbnica sedanjega premoženja, za katerega bo skrbela do njegove fizične razdelitve, to je najkasneje dve leti po uveljavitvi zakona. Novonastale zbornice bodo imele pravico do uporabe infrastrukture GZS in delitve njene lastnine, vendar le če jim bo priznala reprezentativnost.

Poleg tega določa, da je zbornica reprezentativna, če se vanjo združi toliko članov, da njihov prihodek od prodaje predstavlja najmanj deset odstotkov prihodkov od prodaje v slovenskem gospodarstvu ter najmanj pet odstotkov vseh gospodarskih subjektov, ki se lahko včlanijo v zbornico.

V GZS so ponovili, da je zakon v primerjavi z različicami predlogov boljši, še vedno pa ne prinaša celovite in enotne rešitve za zbornično povezovanje v Sloveniji, saj uvaja spremembo sistema zgolj za del gospodarskih subjektov. " Prav tako brez celovite analize morebitnih negativnih posledic za podjetja in gospodarstvo spreminja javno pravni model povezovanja v zasebni model, za kar bodo morali snovalci zakona prevzeti vso politično odgovornost," so izpostavili v GZS.