Tiskane izdaje
Beograd – Srbska vlada in konzorcij avstrijskih vlagateljev na čelu z Martinom Schlaffom sta se v torek dokončno dogovorila o usodi prvega operaterja mobilne telefonije v Srbiji, katerega večinski delež je srbski tajkun Bogoljub Karić prodal Avstrijcem. Ustanovili bodo novo družbo, v kateri bo država imela 70, Avstrijci pa 30 odstotkov kapitala. Karić je medtem pobegnil v tujino in je za njim razpisana Interpolova tiralica.
Karić je sredi leta 2005 prodal 51-odstotni delež Mobtela avstrijskim vlagateljem kljub temu, da še ni končan spor glede lastniških deležev v družbi, ki ga je država sprožila na mednarodnem arbitražnem sodišču v Zürichu. Oblasti v Beogradu so namreč zatrjevale, da ima država v Mobtelu najmanj 58-odstotni lastniški delež.
Podpredsednik avstrijske vlade Hubert Gorbach je po torkovem sporazumu na sedežu srbske vlade povedal, da je avstrijski cilj "stoodstotno izpolnjen" ter da je na obojestransko zadovoljstvo dosežen korekten dogovor, ki bo tudi uradno potrjen čez nekaj tednov. Zatrdil je, da so pogajanja obeh strani spominjala na tekmo angleškega nogometnega prvenstva, "saj je bila igra groba, vendar ne tudi nepoštena".
"Srbski pogajalci so izpričali doslednost in vzdržljivost, za kar si zaslužijo komplimente, čeprav včasih vse skupaj ni bilo ugodno za avstrijsko stran", je še povedal Gorbach. Avstrijski poslovnež Schlaff pa je povedal le, da je "dogovor koristen, čeprav ni najbolj zadovoljen z njim, vendar tudi ni na izgubi".
Podrobnosti o doseženem dogovoru pa je po končanih pogajanjih razgrnil srbski finančni minister Mlađan Dinkić. Kot je pojasnil, bosta vlada in avstrijski konzorcij ustanovila novo družbo, v kateri bo znašal vladni delež 70, avstrijski pa 30 odstotkov. Aprila bodo razpisali mednarodni natečaj, na katerem bodo ponudili naprodaj novo družbo in licenco za novega operaterja mobilne telefonije, vključno s celotno bazo dosedanjih uporabnikov storitev Mobtela (približno poldrugi milijon).
Srbija naj bi dobila od prodaje pravzaprav več kot 70 odstotkov, kajti od celotne vrednosti tistega, kar bo ponujeno na natečaju, odpade 40 odstotkov na prihodek od prodaje licence, ki bo šel v celoti v državni proračun, šele preostali del pa si bosta strani razdelili po omenjenem ključu. Srbija bo pravzaprav dobila od prodaje skupno 82 odstotkov izkupička, Avstrijci pa le 18 odstotkov, je zatrdil Dinkić in napovedal, da pričakujejo od prodaje nove družbe in licence skupno najmanj 700 milijonov evrov, od tega pa bi Srbiji pripadlo 600 milijonov evrov.
Dinkić je povedal, da bo natečaj "dvostopenjski": če bosta dva najboljša ponudnika v prvem krogu ponudila približno enaki znesek, se bosta v drugem krogu neposredno "spopadla" na dražbi, na kateri bo pač zmagal tisti, ki bo izlicitiral več. Takoj po prodaji bodo sprožili postopek za likvidacijo Mobtela, njegovo mrežo pa bo do takrat še naprej servisiral drugi operater mobilne telefonije, državni Telekom, ki je to nalogo prevzel ob koncu decembra lani po odvzemu licence dotakratni Karićevi družbi.
Pomemben del dogovora je tudi sporazum, da se bosta obe strani odrekli vseh sporov pred domačimi in mednarodnimi sodišči, vključno z arbitražnem sodiščem v Zürichu, kjer je Bogoljub Karić nameraval dokazati, da je imel v Mobtelu večinski, 51-odstotni delež. Avstrijski konzorcij se je v torek tudi zavezal, da bo do konca marca državi oziroma dosedanjemu solastniku Mobtela, Javnemu podjetju PPT Srbija nakazal 24 milijonov evrov iz naslova glavnice dividend, ki mu jih je dolgoval Karič.
Država si je sicer večinski delež v Mobtelu oziroma v na novo ustanovljenem podjetju zagotovila tako, da je po odvzemu licence Karićevi družbi prevzela njene dolgove v višini 90 milijonov evrov. Toliko si je namreč Karić izposodil od dveh avstrijskih bank, ki sta imeli povrh vsega zastavno pravico v Mobtelu v trikrat večjem znesku, kolikor si je izgovoril tudi PTT Srbija ob prevzemu dolgov. Avstrijski konzorcij pa si je 30-odstotni delež, ki ga bo vložil v novo skupno družbo, pridobil s prevzemom 30 milijonov evrov Mobtelovega dolga družbi Ericsson za dobavljeno opremo.
