Status TEŠ glede zavezanosti javnemu naročanju še proučujejo

Predpisov o javnem naročanju ni treba upoštevati dejavnostim, 
ki so na prostem trgu. Zahteva za presojo je šla že leta 2007 Andreju Vizjaku.

Objavljeno
17. februar 2011 10.07
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – »Na ministrstvu za finance smo letos končali presojo statusa za nekatera elektropodjetja in ugotovili, da izpolnjujejo pogoje za naročnika po zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS). Presoja statusa TEŠ, ki jo je ministrstvo začelo po uradni dolžnosti, še ni končana,« pravijo na ministrstvu za finance, ki vodi seznam zavezancev za javna naročila. Ker presoja statusa TEŠ še ni končana, na ministrstvu za finance trenutno ne morejo odgovoriti, ali TEŠ izpolnjuje pogoje za status naročnika po zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) ali ZJNVETPS. Pravijo, da je status naročnika po ZJN-2 ali ZJNVETPS treba presojati posamično, upoštevajoč okoliščine ustanovitve, organiziranost, predmet in način poslovanja posameznega subjekta ter drugo.

Glede na namen Direktive 2004/17/ES, ki je v naš pravni red prenesena iz ZJNVETPS, je namreč iz zavezancev za javno naročanje, na podlagi posebnega postopka, ki poteka pred evropsko komisijo, mogoče izločiti tudi subjekte, ki izvajajo eno od dejavnosti, neposredno izpostavljeno konkurenci. »Glede na evropsko zakonodajo pa je trg proizvodnje električne energije sproščen in izpostavljen konkurenci,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Poudarili so še, da lastništvo subjekta ni ključen oziroma edini dejavnik za presojo statusa naročnika. K pravilom javnega naročanja so pod določenimi pogoji zavezani tudi subjekti, ki so v 100-odstotni zasebni lasti. Na enak način 100-odstotno javno lastništvo še ne pomeni, da mora takšen subjekt spoštovati pravila javnega naročanja.

Umanotera: Referendum 
o energetiki, ne TEŠ6

Na pobude o razpisu posvetovalnega referenduma o smotrnosti gradnje TEŠ6 so se odzvali tudi v nevladni okoljski organizaciji Umanotera. Poudarjajo, da bi državljani morali izbirati med celovitimi alternativami scenarijev energetske prihodnosti Slovenije, ne pa se ločeno opredeljevati »za« ali »proti« glede posamezne investicije.

»Strankarsko politikanstvo glede referenduma o TEŠ6 predstavlja veliko nevarnost za trezno razmišljanje,« meni direktorica Umanotere Vida Ogorelec. Kot pravi, je nov nacionalni energetski program zdaj v končni fazi priprave, zato je letošnja pomlad primeren čas za celovito razpravo o scenarijih energetske prihodnosti. Pripravljenih je šest scenarijev in v Umanoteri pričakujejo, da bodo kmalu predstavljeni javnosti, skupaj z dolgoročno analizo stroškov in koristi.

»Tako pomembna odločitev mora biti sprejeta po celoviti, strokovni in objektivni primerjavi vseh scenarijev, v kateri morajo biti ovrednoteni energetski, gospodarsko-razvojni, stroškovni in okoljevarstveni učinki. Šele po tem bi se lahko državljani in državljanke na referendumu opredelili do energetske prihodnosti Slovenije,« pravi Ogorelčeva. Dodaja, da bi bil kabinetni, ozko politični izbor scenarija brez široke razprave in soočenja argumentov nedopusten in nelegitimen.