Februarja so odpuščali vsepovsod, razen v vladnih službah, izobraževanju in zdravstvu. Gradbena podjetja so ukinila 104.000 delovnih mest, tovarne so pokazale vrata 168.000 delavcem, maloprodaja ima 40.000 manj zaposlenih, turizem 33.000, poslovne in druge storitve so revnejše za 180.000 delovnih mest, samo finančna podjetja pa za 44.000.
Poročilo ministrstva za delo je preseglo celo črnoglede napovedi analitikov, ki so pričakovali, da se bo stopnja brezposelnosti povišala na 7,9 odstotka. Ministrstvo je prav tako popravilo številke o odpuščanjih v decembru in januarju ter sporočilo, da je bilo takrat ukinjenih 681.000 oziroma 655.000 delovnih mest.
Od začetka recesije, torej decembra 2007, je bilo ukinjenih 4,4 milijona delovnih mest, od tega polovica v zadnjih štirih mesecih. Delodajalci ne le odpuščajo, ampak uporabljajo tudi druge prijeme, kot je krajšanje delovnih ur, zamrznitev ali znižanje plač. Brez dela je trenutno 12,5 milijona ljudi, 8,6 milijona ljudi pa ne dela polni delovni čas.
Februarska izguba 651.000 delovnih mest sledi množičnim odpuščanjem v predhodnih dveh mesecih. Decembra lani je po danes objavljenih revidiranih podatkih delo izgubilo 681.000 ljudi, januarja letos pa dodatnih 655.000.
Medtem ko delodajalci ne kažejo zanimanja za zaposlovanje, se je stopnja brezposelnosti povzpela na 8,1 odstotka, potem ko je januarja znašala 7,6 odstotka. To je bilo največ po decembru 1983, ko je bilo brez dela 8,3 odstotka za delo sposobnih Američanov.
Izobrazba ne zagotavlja zaposlitve
Odpuščanja so zajela vse izobrazbene skupine - od tistih brez srednje šole do univerzitetno izobraženih; med slednjimi je stopnja brezposelnosti sicer le 4,1-odstotna. Povprečni delovni teden znaša sicer le 33,3 ure. Gospodarski podatki so prepričali strokovnjake in analitike, med njimi tudi ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed), da se okrevanje ne bo začelo pred koncem leta.
Tudi ob gospodarskem okrevanju - BDP se je v zadnjem četrtletju lanskega leta znižal za 6,2 odstotka - se bodo učinki na trgu dela pokazali z zamikom. Podjetja tradicionalno začnejo po recesiji najemati šele, ko so povsem prepričana, da se je okrevanje začelo.
Do konca leta naj bi se stopnja brezposelnosti zvišala ali presegla devet odstotkov in ostala na visoki ravni do konca 2011, šele leta 2013 pa naj bi se vrnila na normalno raven okrog pet odstotkov.
Ameriška vlada se skuša proti gospodarskemu nazadovanju boriti na vseh frontah. Kongres je potrdil 787 milijard dolarjev vreden paket spodbud gospodarstvu, 75 milijard dolarjev je namenjeno imetnikom hipotekarnih posojil, da vztrajajo pri odplačevanju obrokov. Fed in druge agencije pa so v boj proti finančni krizi vrgle več tisoč milijard dolarjev.
Ameriška nafta dražja
Podatek o februarski stopnji brezposelnosti v ZDA je vplival tudi na vlagatelje na ameriških kapitalskih trgih. Na newyorški borzi je delniški indeks Dow Jones približno tri ure in pol pred koncem trgovanja pridobil 0,12 odstotka in se giblje okoli 6600 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa je zdrsnil za 1,01 odstotka in se giblje okoli ravni 1287 točk.
Objava o stopnji brezposelnosti v ZDA je vplivala tudi na nižjo vrednost dolarja v primerjavi z ostalimi valutami. Zaradi šibkejšega dolarja tuji trgovci kupujejo ameriško nafto, to pa zvišuje njeno ceno.
Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v aprilu se je podražila za 56 centov na 44,17 dolarja za 159-litrski sod. Medtem ko se je ameriška nafta podražila, pa se je severnomorska nafta brent, prav tako z aprilsko dobavo, pocenila za 24 centov na 44,40 dolarja