Strah pred krizo čedalje bolj spominja na paniko

Bruselj - Tokrat ni bilo vroče le v palači Justus Lipsius, kjer je francoska finančna ministrica Christine Lagarde do zadnjega vztrajala in naposled dosegla znižanje dedeveja na gostinske storitve, ampak tudi pred sedežem sveta EU. Tam je namreč 340 pripadnikov okoljevarstvene organizacije Greenpeace v akciji »preprečimo ministrom izhod« blokiralo vstop v poslopje. Peščici je celo uspelo prodreti v avlo, kjer so se priklenili z verigami za kolesa.

Belgijska policija je med posredovanjem prijela skoraj dva ducata protestnikov; ti so evropskim ministrom očitali, da namenjajo na stotine milijard evrov za reševanje bank in njihovih direktorjev, za financiranje ukrepov proti podnebni krizi pa niso namenili še niti centa.

S težavami in za ceno protikoncesij doseženi dogovor o znižanju dedeveja v restavracijah, kar si je Francija prizadevala doseči že od leta 2002, bo »kolateralno« koristil tudi Sloveniji. Ohranila bo namreč lahko nižjo stopnjo pri storitvah v gostinstvu (8,5 odstotka) tudi po letu 2010, ko se izteče prehodno obdobje, ki si ga je kandidatka priborila na pristopnih pogajanjih.

Dogovor velja tudi za vrsto delovno intenzivnih storitev - od popravil koles in čevljev do nege na domu in frizerskih storitev -, zajema pa tudi obnovo in popravilo stanovanjskih objektov ter vse vrste knjig, tudi elektronske. Spet pa se je izmuznilo soglasje o nižjem obdavčenju »zelenih« proizvodov, ki ga je poleg Francije podpirala še Britanija.

Finančni ministri pa so se strinjali s podvojitvijo sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) na 500 milijard dolarjev, da bi omogočili reševanje zadolženih držav, ki jih je kriza pahnila v še večje težave. Prav ta tema bo med posebno pomembnimi točkami dnevnega reda bližnje konference najvišjih politikov dvajseterice velikih držav (G 20), ki bo 2. aprila v Londonu.

»Z vidika delovanja svetovnega gospodarstva je to izjemno pomemben ukrep, s katerim se IMF vzpostavlja kot svetovna centralna banka, ne le pri regulaciji, ampak tudi pri kreditiranju,« je o dogovoru povedal slovenski finančni minister Franc Križanič. Države se bodo lahko obrnile na IMF s prošnjo za posojilo, in to še preden bi zabredle v zelo resne težave, podobno kot članice evrske skupine poslujejo z Evropsko centralno banko. »Poslovanje v svetu bi postalo bistveno bolj preprosto in izognili bi se večini kriz, ki jih doživljajo države, ker ne morejo več do tujih valut,« je še pojasnil minister.

Iz sredinega tiskanega Dela