Tiskane izdaje
Zdi se nam, da je Slovenija precej samozadostna. Samozadostna, razen predvsem v energetiki, kjer uvažamo tekoča goriva, plin, premog, uran, elektriko, celò energetske lesne mase. Govori se, da se bo dolgoročno poraba energije manjšala. Morda vsa poraba, ne pa poraba električne, ki je vsestransko uporabna in na mestu porabe lahko povsem čista. Poraba električne energije se bo dolgoročno povečevala. Uvažamo še marsikaj in imamo negativno izvozno-uvozno bilanco. Denarja ni na pretek, del ga neučinkovito vlagamo ali drugače izgubimo.
Ob vsem tem pričakujemo, da bo energija v vsakem času na razpolago v potrebnih količinah, z dobro kakovostjo, in po konkurenčnih, nizkih ali vsaj po zmernih cenah. To naj bi bilo izpolnjeno, ne da bi zgradili še kakšen velik energetski objekt, pa nekatere obstoječe naj bi kar ukinili, razen naprav na obnovljive vire primarne energije. Prepogosto napačno enačimo količine (število) enot (MJ, kWh) za toplotno in za električno energijo - vmes je faktor tehničnega izkoristka pretvarjanja toplote v elektriko (običajno nekje v mejah 0,2 do 0,9). Laže ju številčno primerjamo, če za obe energiji uporabimo isto enoto (kWh). Spregledamo, da kWh (električne) energije niso v vseh časih enako dragocene, da so zelo veliko vredne, kadar jih nujno potrebujemo, pa jih ni.
Naravne in druge možnosti za proizvodnjo ter cene električne energije
Med elektrarne na obnovljive vire energije (OVE) štejemo vodne elektrarne (HE), vetrne (VE), geotermalne (GE), na biomase (BE), elektrarne na sevanje Sonca (SE).
Za območje južnega dela Evropske unije in skupaj z državami ob Sredozemskem morju so po podatkih iz strokovne literature realni potenciali teh virov za možno letno proizvodnjo električne energije (TWh/a) naslednji: HE : VE : GE : BE : SE = 1.350 : 1.950 : 1.100 : 1.350 : 630.000. Prav takšna razmerja le za Slovenijo ne veljajo, smo pa vpeti v ta prostor. Če seštejemo vse druge potenciale in jih primerjamo s sončnim, dobimo HVGBE : SE = 5.750 : 630.000 = 1 : 110. Sončni potencial je daleč prevladujoč - ta trditev velja tudi za Slovenijo.
Gospodinjski in industrijski odpadki so velik problem - najboljše je sortiranje (nato recikliranje) in za neuporabni ostanek strogo nadzorovano sežiganje v elektrarnah/toplarnah na te odpadke (TOE).
Vedno se vprašamo tudi, za kakšno ceno nekaj dobimo. Cene za enakonamenske proizvode so zelo odvisne od dobavitelja, od kraja in časa prevzema. Odvisne so tudi od tega, ali gre za čiste tržne cene, ali pa za kakor koli državno regulirane. Razpon cen za električne kilovatne ure je zelo širok, odvisen od velikosti elektrarn, od interpretacije posameznih stroškov, odplačilnih pogojev, cen primarnega goriva, od gospodarske politike. Naj, le za občutek o razmerjih (razponi so zelo široki) in zaradi zaključkov, zapišemo orientacijske številke za proizvodne cene (v evrocentih za kWh) na pragu elektrarn naštetih kategorij: HE : VE : GE : BE : SE : TOE ≈ 6 : 9 : 15 : 12 : 35 : 7. V Uradnem listu (37/2009) je to zelo obsežno razčlenjeno.
Ker danes v svetu bistveni del električne energije proizvedejo velike elektrarne na premog (TE), je za popolnejši vtis treba poznati tudi te cene, ki so danes za moderne TE okvirno pet evrocentov za kWh. V prihodnosti je treba k temu prišteti še ceno za odstranjevanje CO2 (CCS), ki se grobo ocenjuje na štiri evrocente za kWh, torej je skupna cena za TE okoli devet centov za kWh. Precej podobno ceno lahko pričakujemo za plinsko parne elektrarne (PPE), če cena plina ne bo relativno veliko višja. Podobna (verjetno nižja) bo cena iz novih jedrskih elektrarn (JE), vključno s stroški za varno hrambo radioaktivnih odpadkov. Boljši tehnični izkoristek imajo elektrarne s soproizvodnjo toplote, ki se uporabi za ogrevanje (SPTE, TETO); s tem so tudi nižje cene.
Obratovalni pogoji in lastnosti, količine v Sloveniji
Obratovanje HE se da precej zanesljivo načrtovati, praviloma vsaj za nekaj dni vnaprej. Možno je spreminjati moč glede na potrebe po električni energiji, upoštevajoč znane trenutne prostornine akumulacij vode. Energijo iz VE izrabljajo vedno v celoti, po trenutni jakosti vetra, ki ni stalen. GE lahko obratuje stalno s polno močjo, ki jo zmanjšajo le, če energije ni kam oddati in ko načrtujejo vzdrževanje. BE se izrablja glede na dobave goriva, zmogljivost skladišč in potrebe odjemalca ali elektroenergetskega sistema (EES).
Za SE vemo, da na fotovoltne celice (fotovoltne elektrarne, FVE) oz. na zrcala (če gre za takšno SE) padanja sončne energije ponoči ni, da je moč majhna, ko je sonce nizko, ko je oblačno, ko je megleno, na kar nimamo nobenega vpliva. Izrabi se vso električno energijo, ki jo elektrarna na OVE lahko proizvede - EES jo mora v vsakem času prevzeti. Če bi delež energije iz SE postal zelo velik, bi del te energije morali shraniti za čase (ure, dneve, sezone), ko te proizvodnje ni dovolj ali je sploh ni. V večjem obsegu je tolikšna akumulacija možna le s proizvodnjo velikih količin vodika (elektrolizo vode in hranilniki vodika). To pomeni velike dodatne stroške.
Več v tiskani izdaji Dela FT
