Strel v koleno

Razrešitev direktorice direktorata za zakladništvo (in hkrati predsednice nadzornega sveta NLB) Stanislave Zadravec Caprirolo še zdaleč ni le zamenjava uradnice, ki jo je finančni minister Franc Križanič lahko po proceduri izpeljal preprosto, brez vsake obrazložitve.

Objavljeno
12. november 2009 21.19
Miha Jenko
Miha Jenko

Razrešitev direktorice direktorata za zakladništvo (in hkrati predsednice nadzornega sveta NLB) Stanislave Zadravec Caprirolo še zdaleč ni le zamenjava uradnice, ki jo je finančni minister Franc Križanič, kakor je pojasnil, lahko po proceduri izpeljal preprosto, brez vsake obrazložitve. Če bi bilo res tako, bi bila to kvečjemu dvovrstična vest nekje na dnu tretje strani našega časopisa.

 

Gre za veliko več – tudi za to, da lobistična kanonada, ki je spremljala vse letošnje dogajanje v NLB, še ni pojenjala in da po vsem sodeč po njenih notah igrajo – hote, nevede, kakor koli – tudi nekateri najbolj odgovorni v vladi. Razrešitev zato lahko razumemo na več načinov: kot vzorec delovanja tega ministra in dela vlade, kot kadrovsko čistko neposlušne uradnice, ki v vlogi prve nadzornice Nove Ljubljanske banke ni zagotovila, da bi se v upravi znašel adut vplivnih lobijev, ali pa kot še en ministrov strel v koleno na kadrovsko podhranjenem in po njegovi zaslugi neresno vódenem ministrstvu, ki bi moralo biti eno ključnih pri izhodu iz krize.

 

Pojasnilo premiera, češ da mu je minister pojasnil, da se je odločil za ta korak, »ker želi, da ona odslej v celoti opravlja pomembno vlogo predsednice nadzornega sveta NLB«, ne potrebuje komentarja. Govori samo zase. V najboljšem primeru je izraz nevednosti. Premier, ki se rad pohvali, da bo osebno preprečeval politične razrešitve ljudi, ki jih je postavila prejšnja vlada, ni včeraj niti trenil z očesom ob razrešitvi zelo cenjene ekonomistke, ki je samo letos neposredno vodila izdaje več milijard evrov naših obveznic v tujini – s katerimi vlada financira svoj javnofinančni primanjkljaj.

 

V strokovnih krogih so razrešitev pospremili s presenečenjem in ogorčenjem. »Njen odhod bo velika izguba za državo,« nam je, denimo, dejal dekan ekonomske fakultete. Poznavalci so še zlasti presenečeni, da minister direktorice, če jo je že moral razrešiti, ni razrešili v svojstvu nadzornice NLB, ampak jo je odstranil s položaja, na katerem je dobro opravljala svoje delo. Se pa mnogi sprašujejo, zakaj premier, če mu gre za dobro države, ni raje ukrepal nasprotno: razrešil finančnega ministra in na njegov položaj postavil odstavljeno direktorico.

 

Iz tiskane izdaje petkovega Dela.