Ljubljana – V košarici domačih kupcev je po podatkih Sursa zgolj 30 odstotkov slovenskih izdelkov, sogovorniki pa so med ključne dejavnike, ki vplivajo na odločanje kupcev, uvrstili kakovost in ceno hrane pa tudi zavest, da z nakupom slovenskega podpiramo domače gospodarstvo.
Med proizvajalci hrane in pijač je bilo slišati predvsem argumente, ki stavijo na okus po slovenski hrani in skrb za dobrobit države. »V Sloveniji ima hrana zaradi drugačnih postopkov, tehnoloških procesov in izvora sestavin drugačen okus in opažamo, da se potrošniki vračajo k slovenskemu,« je poudarila Ivanka Valjavec, svetovalka predsednice uprave Ljubljanskih mlekarn, in dodala, da je vzrok višje cene slovenske hrane predvsem v majhnemu obsegu pridelave.
Komercialni direktor pivovarne Union Janez Kešnar je dodal, da je konkurenčnost tujih izdelkov dobrodošla, vendar bi se moral slovenski potrošnik bolj zavedati, da s kupovanjem slovenskih izdelkov spodbuja domače gospodarstvo Po drugi strani stroka meni, da bi povpraševanje po slovenskih izdelkih spodbudili bolj konkurenčne cene, zaupanje v izvor in premišljeno oglaševanje, tudi od trgovcev.
»V naših raziskavah se je izkazalo, da od subjektivnih dejavnikov na odločanje potrošnika najbolj vplivata skrb za zdravje oziroma zaupanje v izvor, predvsem mlečnih in mesnih izdelkov. Nacionalna zavest in skrb za okolje zaradi nižjega ogljičnega odtisa slovenskih izdelkov imata bistveno manjši vpliv. Računanje na specifični okus slovenske hrane kot konkurenčno prednost je bilo relevantno pred leti, mlajše generacije pa kupujejo globalno in niti ne prepoznavajo razlike med slovenskim ali tujim izdelkom,« pojasnjuje Tatjana Dmitrović, predstojnica katedre za trženje na ekonomski fakultete. Kot bistveno orodje za pospeševanje prodaje poudarja večjo tržno prilagodljivost proizvajalcev pa tudi bolj odmevnejše oglaševalske strategije.