Stroški dela še rastejo

Ljubljana - Po oceni Združenja delodajalcev Slovenije se povprečna urna postavka stroška dela v prvem polletju v primerjavi z letom 2008 kljub odpravi davka na izplačane plače ni znižala.

Da je delo v Sloveniji preobremenjeno, pa ne kažejo le ocene stroška dela, ampak tudi stopnje prispevkov, so sporočili iz združenja delodajalcev, kjer zavračajo trditve ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da so prispevne stopnje delodajalcev v Sloveniji med najnižjimi v EU.

Če primerjamo samo prispevne stopnje delodajalcev, so te res med najnižjimi, vendar pa je pomembno tudi, od katere osnove se ti prispevki plačujejo, pojasnjujejo. Če namreč primerjamo neto in bruto plačo, od katere se plačujejo prispevki, lahko ugotovimo, da je ob isti neto plači bruto plača v Sloveniji med najvišjimi. Ker je osnova za obračun in plačilo prispevkov delodajalcev visoka, so tudi skupni mesečni stroški plač v Sloveniji med najvišjimi.

Iz ocene skupnih mesečnih stroškov dela v Sloveniji in Avstriji, ki jo je pripravilo Združenje delodajalcev Slovenije, je razvidno, da je bruto plača za slovenskega delodajalca pri isti neto plači bistveno večja kot za avstrijskega delodajalca, in sicer tako pri 600 kot tudi pri 1000 ali 3000 evrih neto. Pri izplačani neto plači v višini 3000 evrov je skupni mesečni strošek plače delodajalca v Sloveniji 6707 evrov in je za 3,6 odstotka višji kot v Avstriji, za 19,9 odstotka višji kot v Franciji in za štiri odstotke višji kot v Nemčiji.

Ob tem v Združenju delodajalcev Slovenije opozarjajo na dejstvo, da ima večina držav uvedene limitirane dohodke, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost tako delojemalcev kot tudi delodajalcev, medtem ko v Sloveniji ta dohodek ni limitiran. Zato so stroški za plače visoko šolanih strokovnjakov med najvišjimi prav pri nas, so sporočili.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je celotna nominalna urna postavka dela v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani v Sloveniji zvišala bolj kot v območju evra, celotni EU in tudi v Nemčiji in Avstriji. V Sloveniji se je denimo zvišala za 5,8 odstotka, v Nemčiji za 5,5 odstotka in v Avstriji za 5,3 odstotka. Povprečje za EU znaša štiri odstotke.

Iz analize izhaja, da prihodnja sprememba plačne politike zgolj v breme delodajalcev ni možna, opozarjajo delodajalci. Socialni partnerji bodo morali pri snovanju nove plačne politike najprej opraviti temeljito analizo trenutnih plačnih obremenitev, kar pa pomeni, da bodo morali sistem posodobiti in ga zasnovati tako, da bo transparenten in mednarodno primerljiv, dodajajo.