Šušteršič: Rast plač naj ne zaostaja

Ljubljana - Vlada meni, da zaostajanje rasti plač za produktivnostjo za eno odstotno točko, kot je veljalo v preteklih letih, ni več potrebno. "Potrebno je bilo, dokler smo morali zniževati inflacijo. Danes to ni več potrebno," je pojasnil direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič. Vlada zato predlaga, naj bo v srednjeročnem obdobju gibanje plač skladno z rastjo inflacije in gibanjem produktivnosti.

A gibanje plač skladno z rastjo inflacije in gibanjem produktivnosti mora biti takšno, da omogoča tudi novo zaposlovanje in ohranjanje konkurenčnosti v območju evra, je pojasnil Šušteršič.

Pri tem je treba upoštevati vse elemente predloga: srednjeročnost, skladnost gibanja in ne stopenj rasti, skladnost s potrebo po novem zaposlovanju in ohranjanje konkurenčnosti, je poudaril Šušteršič.

Ali je gibanje plač skladno z gibanjem produktivnosti bi tako preverjali v nekaj letnem obdobju, recimo v obdobju pet let, kar približno ustreza obdobju enega gospodarskega cikla.
"To bi omogočilo, da v času počasnejše rasti plače zaostajajo in s tem omogočajo ohranjanje delovnih mest in konkurenčnosti, v obdobju dobrih gospodarskih razmer pa se višja produktivnost porazdeli med višjo rast plač in novo zaposlovanje," je pojasnil.

Skladnost gibanja in ne stopenj rasti pomeni, da višja produktivnost sicer pomeni višjo rast plač, vendar ne nujno v razmerju ena proti ena. S tem predlogom so se strinjali tudi sindikati, je dejal prvi mož UMAR.

Skladnost s potrebo po novem zaposlovanju pomeni, da vlada izhaja iz domneve, da v Sloveniji še ni polne zaposlenosti, zaradi česar je smiselno del sredstev iz povečane produktivnosti nameniti za novo zaposlovanje.

Ohranjanje konkurenčnosti pomeni, da je treba z načinom oblikovanja plač tudi preprečiti nevarnost, da bi plače rasle hitreje kot produktivnost. To bi drugače pomenilo, da se povečujejo stroški dela na enoto proizvodnje, kar pomeni izgubljanje konkurenčnosti in višjo inflacijo.

"Takšna nevarnost bi nastopila, če bi se skušali dogovoriti za formulo, ki bi rast produktivnosti avtomatično in hitro prenašala v rast plač," je opozoril Šušteršič.

Drugo raven usklajevanja plač predstavlja konkreten način usklajevanja plač v podjetjih in panogah. Na državni ravni bi se bilo po mnenju vlade smiselno dogovori samo za tolikšno usklajevanje plač, ki pomeni ohranjanje njihove realne vrednosti - usklajevanje z inflacijo -, ter za splošno načelo glede produktivnosti.

Konkretno usklajevanje plač s produktivnostjo pa bi prepustili kolektivnim pogodbam na ravni panog in podjetij. Pri tem bi bilo zaradi velikih razlik med panogami in znotraj panog primerno, da bi se na ravni panoge dogovorili le o splošnih pravilih, dopustili pa odstopanja med podjetji glede na njihovo dejansko produktivnost, še pojasnjuje Šušteršič.