Tajkuni že, a kaj po tem?

Odločanji o dokončni usodi Istrabenza in Mipa imata dosti več skupnih stičnih točk - uporabnih za širše razprave -, kot se zdi na prvi pogled. Vsaj tri lahko takoj izluščimo: z njima se, prvič, delno izrisuje končna usoda zloglasnih menedžerskih odkupov in njihovih izvajalcev, drugič se razkriva sporna vloga (zlasti paradržavnih) bank v teh procesih, in tretjič, razplet ne obeta nič dobrega slovenski prehranski industriji. Še več, zaradi te nas, ne da bi nas kdo obtožil zagovarjanja »kmetstva«, lahko skrbi.

Menedžerski odkupi (MBO) so v razumnem obsegu in v primernem konteksu lahko rešitev za lastništva in vodenja podjetij. A zaradi strahu slovenskih menedžerjev, da si bo prejšnja vlada Janeza Janše njihova podjetja prilastila, so ti odkupi postali tako obsežni, da jih je majhna nacionalna ekonomija lahko zdržala le v konjunkturi; ker so vrednosti MBO dosegale nekaj odstotkov BDP, so v recesiji nekateri morali propasti. Druge to še čaka; nekateri so si propad celo zaslužili.

Pri MBO so jim (zlasti državne) banke pošteno »pomagale«, in to v obeh smereh. Najprej s pretirano radodarnostjo (ob tihem asistiranju nekdanje politike kooperativnim menedžerjem), zaradi katere posojil niso niti zavarovale, v recesiji in pod pritiskom javnega mnenja pa spet panično zahtevajo lastnino nazaj, ne da bi sploh vedele, kaj z njo. Če bo kdo od bankirjev za te poteze odgovarjal, bomo še videli; je pa zanimivo, da zdaj eni za blažitev javne podobe kar v tv-oddajah - v nasprotju z vsemi pravili - razgaljajo finančno stanje svojih velikih komitentov. To ni dosti drugače, kot če bi zdravnik javno pojasnjeval vse okoliščine neozdravljive bolezni znanega pacienta.

In slednjič: s stečajem Mipa in negotovo usodo prehranskega giganta Droge Kolinske (banke utegnejo oba v paniki razprodati prvemu, ki bo prišel mimo) bi slovenska predelovalna industrija doživela prvi hud udarec z učinkom domin. Če še Pivovarna Laško zaradi pritiska bank ali državnih uradov nehote proda Mercator kupcu z neprijazno politiko do domačih dobaviteljev, bi problem prešel v fazo, ko bi moral »nekdo« resno poseči. V nasprotnem bi se seznam prehranskih podjetij v stečaju in posledično število brezposelnih povečala čez neobvladljivo mejo.

Zato bodo užitki ob morebitnem »tajkunskem« padcu Bavčarja in Volkov kratkotrajni, saj sprožata več razvojnih dilem, kot ponujata odgovorov.

Iz torkove tiskane izdaje Dela