Telefonica ali Deutsche Telekom?

Ljubljana – Država želi večinski, 62,5-odstotni delež Telekoma Slovenije, prodati strateškemu partnerju, ki bi se obvezal, da bo še naprej razvijal slovensko telekomunikacijsko omrežje in storitve, je povedal v. d. generalnega direktorja direktorata za elektronske komunikacije na ministrstvu za gospodarstvo Matjaž Janša. Med resnejšimi kandidati so evropski telekomunikacijski operaterji, s katerimi je Janša že opravil nekaj neformalnih pogovorov. Najverjetnejša prihodnja partnerja sta španska Telefonica in nemški Deutsche Telekom (DT).

“Zgledovali se bomo po privatizaciji češkega telekoma, zato smo se že sestali z direktorjem podjetja in predstavnikom njihovega privatizacijskega sklada. Pogovarjali smo se tudi s predstavniki vlad nekaterih držav, predvsem Hrvaške in Makedonije, kjer so telekome že privatizirali, predvsem zato, da bi se izognili napakam, ki so jih zagrešili,” je pojasnil Janša. Ali to pomeni, da se o prodaji Telekoma Slovenije pogovarjajo s špansko Telefonico, ki je kupila 51 odstotkov češkega telekoma? O konkretnih imenih evropskih operaterjev Janša ni želel odgovoriti, prav tako nismo mogli dobiti komentarjev Telefonice in češkega telekoma, ker so bili odgovorni na dopustih.

Ker smo neuradno izvedeli, da se v Ljubljani prav te dni mudijo predstavniki nemškega telekomunikacijskega orjaka DT, ki se je že dodobra razširil v regiji srednje in jugovzhodne Evrope, nas je zanimalo, ali je njihov obisk povezan z napovedano privatizacijo. Janša je odgovoril, da o obisku ne ve ničesar in da se s predstavniki DT ni sestal. Informacijo smo želeli preveriti tudi na sedežu DT, a smo izvedeli le, da “službenih poti svojih zaposlenih ne morejo komentirati, prav tako ne smejo govoriti o prihodnjih poslovnih odločitvah”. Potrdili so samo, da je “iskanje novih poslovnih priložnosti v omenjeni regiji že znana usmeritev DT.”

Dosti zgovornejša ni bila niti Pia Colombo, predstavnica švicarskega Swisscoma, ki pa je priznala, da v Swisscomu iščejo nove poslovne priložnosti v Evropi, zato zelo pazljivo spremljajo, kako napredujejo privatizacije redkih telekomov, ki so še vedno v državni lasti. Našemu londonskemu dopisniku Mitji Meršolu je na vprašanje, ali British Telecom namerava kupiti del slovenskega Telekoma, Alan Ball, vodja za stike z javnostmi pri BT, pojasnil, da “British Telecom ves čas spremlja dogajanja na globalnem trgu in bi sporočil, če bi sklepal posel, o katerem sprašujete. Seveda pa se ne more odzivati na vse govorice na trgu. BT trenutno nima nobenega komentarja glede Telekoma Slovenije. Kakor hitro bi bilo na tem področju kaj novega, vas bomo nemudoma obvestili.” Tudi v Magyar Telekomu včeraj niso mogli dati nobene informacije.

“Odločili smo se za strateško partnerstvo”

Janša je povedal tudi, da bi državni delež v Telekomu Slovenije najraje prodali strateškemu partnerju. “Od strateškega investitorja lahko iztržimo najvišjo ceno in hkrati zahtevamo izpolnjevanje določenih obvez, česar od finančnega investitorja ne moremo pričakovati. Strateškega investitorja zanimajo sinergijski učinki, ne le dobički, ki bi jih potegnil iz Telekoma Slovenije, poleg tega bi se moral strateški partner obvezati, da bo še naprej razvijal infrastrukturo in storitve ter razširjal širokopasovni dostop do interneta. Tudi zametkov internetne televizije ip in triple playa tak partner ne bi smel zanemariti, saj to ne bi bilo v našem nacionalnem interesu. Če bi izbrali zgolj finančnega investitorja, bi ta utegnil svoj delež čez čas prodati strateškemu investitorju, država pa bi izgubila premijo. Prav tako moramo upoštevati tudi socialno komponento sedanjih zaposlenih v Telekomu,” je odločitev za strateškega kupca pojasnjeval Janša.

Od kod strah pred borzo?

Precej manj prepričljivo je odgovarjal na novinarsko vprašanje, zakaj so tako zadržani pri uvrščanju Telekomovih delnic na borzo. Čeprav je Janša zatrdil, da gospodarsko ministrstvo kotaciji delnic malih delničarjev na borzi ne nasprotuje, “ministrstvo vseeno meni, da je za takojšnjo uvrstitev na borzo precej zadržkov – če bi vrednost delnic zaradi pričakovanj investitorjev pretirano poskočile, bi lahko visoka prevzemna cena morebitne strateške partnerje odvrnile od nakupa”. Ali strah pred visokimi cenami delnic ne pomeni nevarnosti, da bi država za delež v slovenskem telekomu iztržila premalo? “Nikakor ne,” je bil odločen Janša.