Tiskane izdaje
Ljubljana - Telekomunikacijski ponudnik T-2 se je pritožil na agencijo za elektronske komunikacije in pošto, da jim Telekom Slovenije namerno ovira priklop novih naročnikov, jih obravnava diskriminatorno in jim z zavlačevanjem izpolnitve pogodbenih obveznosti bistveno ovira vstop na trg. Pritožba T-2 je le eden izmed številnih protestov nad ravnanjem telekomovske družine (Telekoma, Mobitela in Siola), ki so jih alternativni mobilni in internetni operaterji v zadnjih letih naslavljali na pristojne organe. Epilog je bil vedno enak: odločitve teh ustanov niso niti najmanj omajale Telekomovega monopolnega položaja. Tokrat bo drugače. Ne zaradi večje moči regulatorjev, ampak zaradi šibkosti Telekoma Slovenije.
Na Telekomu so si lahko začetniških napak T-2 samo želeli. Telekomunikacijski operater, ki je Slovenijo prelepil z oglasi, v katerih ponuja dotlej nezaslišane internetne hitrosti po ugodnih cenah, bi moral biti popolnoma prepričan, da so vse pogodbe (pravočasno) sklenjene, tehnične ekipe izurjene in pilotni uporabniki zadovoljni. Njegova naročniška služba bi morala biti pripravljena na začetni naval uporabnikov in sproti odgovarjati na zastavljena vprašanja. Čeprav na T-2 zagotovo niso pričakovali, da jih bo že prvi mesec delovanja zasulo več kot 15.000 naročil, to ne opravičuje katastrofalne komunikacije z naročniki, ki so morali iz časopisov in spletnih forumov izvedeti, kako dolgo bo v resnici treba počakati na priklop in kaj vse se še lahko zaplete, preden bodo užili obljubljene širokopasovne dobrote. Kljub temu imajo na T-2 neverjetno srečo, saj omenjene tegobe verjetno ne bodo pustile hujših posledic, denimo odgnale uporabnikov.
Zakaj? Ker Telekom Slovenije nima pravega odgovora na njihovo ponudbo. Če bi hotel resno napasti T-2, bi moral bistveno poceniti pakete adsl in čimprej predstaviti tehnologijo, s katero bi lahko ponudil znatno večje hitrosti prenosa podatkov. Po naših podatkih lahko Siol svoj megabitni adsl v najboljšem primeru poceni na 5000 tolarjev, niže pa zaradi visokih režijskih stroškov platforme atm skoraj ne more. Pocenitev bi pomenila bistveno manjše prihodke od prodaje adsl in resno grožnjo partnerskemu programu preprodajanja adsl (v njem sodelujejo Siol, Amis, Voljatel in Perftech), poleg tega bi zgrešila skoraj polovico vseh kandidatov, ki so se pri T-2 odločili za hitrosti prenosa podatkov 10 megabitov ali več – ne glede na ceno. Čeprav ima Telekom načeloma dovolj denarja za nakup potrebne telekomunikacijske opreme, ni verjetno, da bo čez noč radikalno spremenil strategijo in se odločil za uvedbo novega rodu dsl. Zaradi vse bližje privatizacije Telekoma so nove naložbe (neuradno) ustavljene, težave bi nastale tudi s pridobivanjem političnega soglasja za izbiro novega dobavitelja opreme. Dozdajšnji Telekomov »dvorni« dobavitelj Iskratel ima namreč preveč svojih težav, da bi lahko nenadoma priskrbel potrebne rešitve adsl 2+, ki jih na Siolu že dolgo le – preizkušajo.
Še bolj nenavadno je Telekomovo zavlačevanje »skupno razvezanega dostopa« pri uporabnikih, ki želijo obdržati Telekomov telefonski priključek in pri T-2 naročiti le internetni dostop. S to potezo spodbujajo uporabnike, naj se odpovedo njihovim telefonskim priključkom, kar je velika strateška napaka. Ne le da je telefonija pomemben vir Telekomovega dobička. Telefonski priključek pomeni vstopno točko za storitve, ki bodo kmalu sestavljale digitalni dom, na katerega tuji telekomi zelo veliko stavijo. Za ohranitev te »vstopne točke« se mora Telekom zelo potruditi, namesto da jo mirno prepušča tekmecem in se niti ne vpraša, ali se bo v izgubljena gospodinjstva sploh še lahko vrnil.
Če hoče Telekom Slovenije preživeti v tej vojni, mu ostane le pakt ali prevzem zdajšnjega nasprotnika. Boljšega od podjetja T-2 si skoraj ne more želeti.
