Ljubljana – »Pojavilo se je še eno vprašanje,« pravi ministrica za gospodarstvo Darja Radić, namreč, ali morajo tudi slovenski proizvajalci električne energije upoštevati zakon o javnih naročilih. »Mnenj, pravnih in strokovnih, je v Sloveniji kot ponavadi zelo veliko in si nasprotujejo. Zato smo za mnenje vprašali tudi evropsko komisijo. Ko bomo dobili natančno definicijo, bomo rešili to dilemo,« je povedala Radićeva. Ministrica je sicer v napovedih zadržana. »To so težka vprašanja. Dejstvo je, da je bila pogodba podpisana in morebitno uveljavljanje ničnosti te pogodbe ne bi bila lahka naloga. Treba bo vse dobro premisliti, ker si ne želimo dodatnih problemov,« je povedala.
Po njenih besedah potrebuje vlada za to še kakšen teden dni časa, konec februarja pa je tudi skrajni rok za to, da vlada dobi zahtevane revizije in študije o nadaljevanju projekta, o zalogah premoga pa tudi o drugih različicah predloga, kot so prenova blokov štiri in pet ali gradnja manjšega bloka. »Danes sem dobila informacijo, da študije, razen tiste o zalogah premoga, ne bodo zaključene do konca meseca. To pa je res skrajni rok. Za ta čas pa je moje navodilo, naj se projekt upočasni. Prav bi bilo, da se tudi zamrzne.«
HSE: Ne na javni razpis
Da bi vlada pri ugotavljanju ničnosti pogodbe naletela na hude težave, je potrdil odziv Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki je zavrnil dilemo, ali bi moral TEŠ izvajalce in dobavitelje izbirati na javnih razpisih. »Družba HSE ni naročnik po predpisih o javnem naročanju. Med drugim je to razvidno tudi s seznama naročnikov, ki morajo ravnati v skladu s tem zakonom in je objavljen na spletnih straneh finančnega ministrstva. O tem smo pridobili tudi vrsto strokovnih pravnih mnenj in vse potrjujejo, da nismo zavezanci,« so povedali v HSE.
Ministrica sicer bolj kakor o prekinitvi pogodbe govori o vprašanju odgovornosti. »Zakaj si na ključna vprašanja odgovarjamo šele zdaj? Vse dileme bi morale biti rešene prej! Kdo je odgovoren za to, da se projekt pelje po tako krivi poti?« vztraja Radičeva.
Možni scenariji
Največja past prekinitve projekta je, da ta že teče in bi Alstomu po prekinitvi verjetno ostalo okrog 200 milijonov že vplačanih evrov za nakup opreme. »Dve leti govorimo o prekinitvi pogodbe s Patrio, pa se še nič ni zgodilo. Da bi prekinili pogodbo v primeru TEŠ6, je misija nemogoče,« je včeraj menil vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer. Tudi naši viri v vladi menijo, da je bolj kakor ugotavljanje ničnosti pogodbe verjetna njena »redefinicija«, podobno kot si vlada prizadeva v primeru nakupa finskih oklepnikov. To bi pomenilo, da bi se gradnja šestega bloka sicer prekinila, a bi se posel v manjšem obsegu nadaljeval, denimo z obnovo blokov štiri in pet.
Referendumske pobude
Projektu TEŠ6 grozi tudi posvetovalni referendum. Pobudi Alpe Adria Green, da bi o smiselnosti gradnje odločali državljani, se je pridružila skupina sedmih poslancev Zaresa, SNS in nepovezane skupine, s prvopodpisanim Tadejem Slapnikom.
Predlagatelji upajo, da bo predsednik parlamenta Pavel Gantar glasovanje o razpisu referenduma uvrstil že na četrtkovo izredno sejo. V tem primeru bi bila namreč lahko referenduma o TEŠ6 in zakonu o malem delu na isti dan. Za zdaj kaže, da je za to bolj malo proceduralnih možnosti.
»Ta pobuda me ni presenetila, pričakovati je bilo, da se bo civilna družba odzvala. To dejstvo pa bo tudi treba upoštevati v postopkih nadaljevanja tega projekta,« je referendumsko pobudo komentirala ministrica Radićeva.