Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski politični vrh z močno gospodarsko delegacijo danes začenja tridnevni uradni obisk v Iranu. Glavne teme bodo normalizacija plačilnega prometa, spodbude in potrditve energetskih in telekomunikacijskih projektov ter razširitev nabora slovenskih podjetij, ki vstopajo na iranski trg.
Največji nerešen problem v blagovni menjavi med državama tudi po januarskem prvem obisku ostaja vprašanje plačilnega prometa. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pojasnjujejo, da še naprej iščejo rešitve za slovenska podjetja – tako s slovenskimi kot s tujimi bankami.
Predsednika republike Boruta Pahorja, ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca ter ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška tokrat spremlja 60-članska poslovna delegacija s predstavniki 45 slovenskih podjetij. Poleg normalizacije plačilnega prometa so po napovedi GZS glavni izzivi in namen tokratnega poslovnega obiska spodbuda in potrditev energetskih in telekomunikacijskih projektov, o katerih se slovenska podjetja že dogovarjajo z iranskimi partnerji, ter razširitev nabora slovenskih podjetij, ki vstopajo na iranski trg.
Blagovna menjava med Slovenijo in Iranom se po ukinitvi sankcij povečuje, a je izrazito neuravnotežena. Slovenija je lani izvozila za 27,1 milijona evrov blaga (zdravila, stroji in motorji, papir in električna oprema), uvozila pa za 1,1 milijona evrov (sadje – grozdje, kemični izdelki, električna oprema in merilni instrumenti). V GZS letos pričakujejo 50-odstotno povečanje blagovne menjave: v osemmesečju od januarja do avgusta je Slovenija izvozila za 24,4 milijona evrov blaga in uvozila za osemsto tisoč evrov.
V Iran so med drugimi odpotovali predstavniki družb Luke Koper, Telekoma Slovenije, Gen-I, Duola, Litostroja Power, Rika, Iskratela in Perutnine Ptuj. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so povedali, da največ možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja med državama vidijo v telekomunikacijah in energetiki ter prehrambnem sektorju, kovinsko-predelovalni industriji in turizmu. Po napovedih bodo med obiskom sklenjene štiri pogodbe o gospodarskem sodelovanju med slovenskimi in iranskimi podjetji.
Lokalna prisotnost in jezik
Ob zimskem obisku Irana so Riko, Duol, Iskratel in Comita v Teheranu odprli skupno pisarno. V Iskratelu poudarjajo pomen lokalne prisotnosti in to, da imajo za mreženje in povezovanje na voljo človeka, ki govori lokalni jezik. S tem dobivajo veljavo »domačega« podjetja, kar jih postavlja v drugačen položaj od podjetij, ki tja prihajajo le na poslovne pogovore. Sicer pa ugotavljajo, da se iranski trg odpira, s tem pa tudi njihove priložnosti.
To potrjuje tudi dejstvo, da se je na sejmu v Teheranu – Iran Telecom Innovations 2016 –, kjer se je ob Iskratelu predstavilo 225 podjetij iz 23 držav, glavni direktor Iskratela Željko Puljić srečal z iranskim ministrom za komunikacije Mahmudijem Vaezijem ter novim predsednikom uprave nacionalnega operaterja TCI Rasoulom Seraianijem. Oba sta zagotovila podporo Iskratelu pri velikih projektih modernizacije omrežij s tehnologijama FTTx in vIMS.
Tudi za Duol je bilo odprtje podjetja in skupne pisarne v Teheranu pomembno, saj so se po besedah generalnega direktorja Dušana Olaja tako lažje in hitreje predstavili sistemskim kupcem – torej državi in njenim ustanovam. V mesecih od odprtja pisarne so nagovorili nekaj sto možnih kupcev in opravili številna srečanja z njimi tako v Iranu kot tudi v Sloveniji.
Ob obisku predsedniške delegacije pa v Duolu tudi upajo, da bodo z iranskim kupcem podpisali pogodbo za gradnjo velike večnamenske dvorane na mednarodnem letališču v Teheranu, pri kateri je pogodbena vrednost posla milijon evrov. Ob tem tudi Dušan Olaj dodaja, da se zatika pri financiranju poslov, kjer so problemi na iranski strani in jim jih pomagajo reševati. Poudarja izjemno podporo in pomoč tako SID banke kot tudi Gorenjske banke.
Tudi Riku je odprtje predstavništva omogočilo bolj učinkovito in tekoče spoznavanje s pravili in običaji na iranskem trgu. Zavedajo se, da rezultati ne pridejo čez noč in da vstop na nov trg zahteva veliko potrpežljivosti. Njihova pozornost je usmerjena predvsem v projekte na področju energetike, okoljevarstva, komunalne infrastrukture in v dobavo industrijske opreme, na primer za kovinsko predelovalno industrijo, kot je avtomobilska industrija. Uresničitve poslov v Riku letos še ne pričakujejo.
Izvoz temelji na nafti
Lanska rast iranskega BDP je bila 0,9-odstotna, letos pa naj bi bila 4,6-odstotna. Za leto 2017 analitiki po navedbah Spiritovega Izvoznega okna napovedujejo 5,4-odstotno rast BDP, leta 2018 pa naj bi BDP zrasel za 5,2 odstotka. V iranskem izvozu predstavlja nafta kar sedem desetin. Začasni jedrski dogovor je zagotovil nekaj oddiha za zaslužke od izvoza nafte in plina. Čeprav se je obseg izvoza povečal po popolni odpravi sankcij, bodo učinek na zunanjetrgovinsko bilanco občutno izničile nižje cene nafte. Ravni uvoza so se v času sankcij znižale, vendar se bodo verjetno močno povečale z odpravo trgovinskih omejitev.
Leta 2015 je Iran uvozil za 47,2 milijarde evrov blaga, izvozil pa za 58,2 milijarde evrov. Najpomembnejši izvozni trgi za Iran so Kitajska, Indija, Turčija in Japonska. Poleg nafte izvaža Iran še plastiko, kemikalije, rude, žlindro ter sadje in oreščke, uvaža pa – največ iz Združenih arabskih emiratov, Kitajske, Južne Koreje in Turčije – strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, železo in jeklo ter žita.
