Tovornjaki prepeljali več blaga kot vlaki

Ljubljana - V cestnem prevozu blaga je bilo leta 2004 prepeljanih 74 milijonov ton blaga in opravljenih 9007 milijonov tonskih kilometrov, medtem ko je bilo v železniškem prevozu prepeljanih 18 milijonov ton in opravljenih 3466 milijonov tonskih kilometrov. Po železnicah je bilo torej prepeljanega 19 odstotkov blaga in opravljenih 28 odstotkov tonskih kilometrov, je na današnji novinarski konferenci Statističnega urada RS pojasnil svetovalec za statistiko transporta Vojko Šegan.

Ostali prevoz je bil opravljen s cestnimi vozili, in sicer 53 odstotkov količine, izražene v tonah, in 65 odstotkov tonskih kilometrov v javnem prevozu ter 28 odstotkov količine, izražene v tonah, in sedem odstotkov tonskih kilometrov v prevozu za lastne potrebe.

Za vse primerjave velja, da je pri železniškem prevozu blaga vključen ves prevoz na območju Slovenije, pri cestnem prevozu blaga pa ves prevoz, ki so ga opravila slovenska vozila v Sloveniji in tujini. Cestni prevoz, ki so ga po ozemlju Slovenije opravila tuja vozila, ni vključen.

Slovenska cestna vozila so prepeljala največ blaga znotraj posameznih statističnih regij, Slovenske železnice pa v mednarodnem prevozu. V cestnem prevozu je sicer največ blaga prepeljanega med Slovenijo in Italijo, v železniškem pa med Slovenijo in Avstrijo, še ugotavlja državni statistični urad.

Cestni prevoz blaga je zabeležil rekordno 28-odstotno rast

Cestni prevoz blaga, izražen v tonskih kilometrih, je leta 2004 v primerjavi s predhodnim letom zabeležil rekordno, 28-odstotno rast. Železniški prevoz blaga je v enakem obdobju zrasel za šest odstotkov. Od leta 1993 znaša povprečna letna rast cestnega prevoza šest odstotkov, železniškega prevoza pa tri odstotke. Delež cestnega prevoza v skupnem kopenskem prevozu je leta 1992 znašal 64 odstotkov, leta 2004 pa 72 odstotkov.

V 90. letih prejšnjega stoletja so bile nove države članice EU priča občutni rasti cestnega prevoza v primerjavi z železniškim. Kljub temu je delež cestnega prevoza v skupnem kopenskem prevozu (to je cestnem in železniškem) v teh državah še vedno manjši kot v starih državah članicah. V zadnjih letih se je tudi v novih državah članicah razmerje bolj ali manj ustalilo in tako kot v starih članicah delež cestnega prevoza vsako leto raste rahlo hitreje kot železniški.

Delež cestnega blagovnega prevoza v Sloveniji pod povprečjem EU

Delež cestnega blagovnega prevoza v celotnem kopenskem prevozu, izraženem v tonskih kilometrih, je bil v letu 2004 nad povprečjem EU (78,6 odstotka) v otoških državah (Ciper - 100 odstotkov, Malta - 100 odstotkov, Irska - 98 odstotkov, Velika Britanija - 88 odstotkov), v južnoevropskih državah (Grčija - 98 odstotkov, Španija in Portugalska - 95 odstotkov, Italija - 90 odstotkov) in v državah Beneluksa (Nizozemska in Luksemburg - 94 odstotkov, Belgija - 86 odstotkov) ter v Franciji (82 - odstotkov).

V srednjeevropskih državah je bil delež cestnega prevoza pod povprečjem EU (Nemčija - 78 odstotkov, Češka - 75 odstotkov, Slovenija - 72 odstotkov, Madžarska - 71 odstotkov, Avstrija - 69 odstotkov, Poljska - 68 odstotkov in Slovaška - 66 odstotkov), najmanjši delež cestnega prevoza pa so imele baltske države (Litva - 51 odstotkov, Estonija - 33 odstotkov in Latvija - 28 odstotkov). Delež cestnega prevoza v nordijskih državah je bil zelo različen (Danska - 92 odstotkov, Finska - 76 odstotkov, Švedska - 64 odstotkov).