Tožilstvo pojasnjuje potek zadeve Laško in Istrabenz

Ljubljana - Iz sklepa zunajrazpravnega senata, ki v zadevi Pivovarna Laško in Istrabenz pritrjuje tožilstvu, da obstaja utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, izhaja, da pot, za katero se je prvotno odločilo tožilstvo - to je vložitev neposredne obtožnice - ni prava. Za razjasnitev vseh pomembnih okoliščin je namreč nujna vložitev zahteve za preiskavo, kar je tožilstvo že storilo.

Tričlanski senat, ki se strinja s skupino državnih tožilcev, da obstaja utemeljen sum zoper devet fizičnih in šest pravnih oseb, ki jim tožilstvo očita kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja, pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, meni, da je predvsem od izpovedb prič pričakovati, da so oziroma bodo - tako za obrambo kot za tožilstvo - »te priče vsekakor vir še kako relevantnih informacij, predvsem tudi v neposredni povezavi z listinsko dokumentacijo in v zvezi s posli, ki jih obtožba navaja, na kar navsezadnje kaže že sama vsebina dokaznega predloga tožilstva, o čemer vse naj bi te priče izpovedale. Po oceni senata ne gre za obrobne, nepomembne zadeve, ampak za pojasnitev morebitnih ključnih okoliščin, za katere se nakazuje, da bi lahko tudi bistveno vplivale na ugotavljanje dejanskega stanja.« To vse govori v prid sklepu, da je v tej zadevi treba opraviti preiskavo.

Tožilec: Prepočasna intervencija sodišč

Eden od vzrokov, ki so tožilca Jožeta Kozino vodili, da je vložil neposredno obtožnico, je tudi hitrost sodišč, je povedal. Dejal je, da bi neposredno obtožnico vložil, čeprav bi menil, da je le deset odstotkov možnosti, da uspe. Izpostavil je primer Sodove in Kadove prodaje delnic Mercatorja avgusta 2005, kjer nastopajo nekatere iste osebe kot v tem primeru in za kar je že julija 2009 vložil zahtevo za preiskavo, pa o njej še do danes ni odločeno. Po besedah Kozine bi bila zahteva za preiskavo sicer lažje in bolj oportuno delo, saj neposredna obtožnica zahteva precej več dela, a je menil, da je treba epilog na sodišču doseči čim prej. »Ta primer zahteva hitro intervencijo sodstva, da bi se ugotovilo, ali je dopustno s finančno asistenco podjetja, ki se prevzema, prevzeti to podjetje,« je poudaril Kozina in dodal, da se je pod temi prevzemi izvajal niz nezakonitih transakcij.
Boško Šrot, vrhovni pastir

Naj spomnimo, vložitev neposredne obtožnice je tožilec utemeljil z dokazno kvaliteto in številnostjo listinske dokumentacije. Ko je bila obtožnica vročena obdolžencem, so se kmalu pojavili namigi, da je spisana nekoliko drugače kot po navadi. In res med drugim v njej najdemo zapis, da je Boško Šrot na tedaj še bujne pašnike v kraljestvu Zlatoroga pripustil tudi take, ki so se na račun delničarjev in zaposlenih skupine družb Pivovarne Laško več kot obilno napasli, pa tudi sam si je vzel veliko, veliko več od tistega, kar mu je kot » vrhovnemu pastirju « odmeril lastnik.

Kot je zapisal Kozina, so bili obilne in nič manj nezakonite paše deležni tudi posamezniki, ki so pri transakcijah delovali iz varnega ozadja. A ozkega pojmovanja kriminalne cone, tako Kozina, ni mogoče naprtiti tožilstvu. » Njihova edina kazen se zrcali vsaj v okoliščini, da bodo morali (ali pa tudi ne) v bližnji prihodnosti vendarle zreti v oči tudi tistim, ki bodo zaradi plačevanja njihovih zapitkov izgubljali delo v oškodovanih družbah oziroma bodo prisiljeni zaradi golega preživetja delati za nekaj sto evrov mesečne plače. «

Matej Lahovnik in njegova teta

V obtožnici najdemo tudi poglavje, ki govori o prevzemih kapitalskih družb na splošno, med drugim v njem tožilec navaja nekdanjega gospodarskega ministra Mateja Lahovnika: »Tako kot so nekateri kupovali podjetja, bi jih lahko tudi moja teta.« Odvetnik Aleksander Čeferin, ki zastopa Igorja Bavčarja, je to omenil v ugovoru zoper obtožnico. »S tem citatom, ki ima z očitanimi kaznivimi dejanji toliko kot kokoš z morskim psom, se je tožilstvo izdalo, da je motiv za pregon političen in da tožilstvo pričakuje, da bo izvršilna oblast poučevala sodišče o tem, kaj je kaznivo in kaj ne. Obramba ne verjame, da so lahko izjave politikov argument za obtožbo in da imajo kar koli iskati v kazenskem postopku.«

Čeferin, ki je vrnitev primera v preiskavo pričakoval, meni, da je obtožba polna teorij, ki z očitanimi dejanji nimajo nobene zveze. »Gre za kombinacijo citiranja populističnih izjav politikov, neprikrite nestrpnosti do ljudi, ki 'preveč' zaslužijo, in prepisovanja gospodarskopravne teorije.« Po njegovem tožilec meša moralo in pravo, sramoten populizem in demagogija pa, tako Čeferin, je poteza tožilca, ko primerja zneske iz obtožbe s plačami vrhovnih sodnikov. Kozina je namreč izračunal, da bi vrhovni sodnik s plačo 3200 evrov neto moral delati kar 572 let, da bi zaslužil slabih 22 milijonov evrov, kolikor si jih je po trditvah tožilstva dal nakazati Bavčar.

In kaj na to odgovarja Kozina? Pravi, da se poskuša obtožnica popolnoma razvrednotiti. Kot je dejal, razume, da po njej pljuvajo zagovorniki, a v tej zadevi celotno okolje navija za to, da bi obtožnica - čim prej padla.

Kdo vse se je pasel na bujnih pašnikih?

Kot je znano, je zunajrazpravni senat 27. januarja sklenil, da je podan utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, povezanih z menedžerskim odkupom in oškodovanjem, tako kot je v neposredni obtožnici trdila skupina državnih tožilcev. Toda razlogi, zaradi katerih se je skupina odločila za vložitev neposredne obtožnice, zunajrazpravnega senata niso prepričali, saj »so nekoliko neumestni in izven konteksta obravnavane zadeve.« Zato je sodni senat sklenil, da obtožnico vrne državnemu tožilcu Jožetu Kozini, da v zakonitem roku zahteva preiskavo.

Sodišče je namreč prepričano, da je namen »neposredne obtožnice res skrajšati in racionalizirati potek kazenskega postopka, vendar pa se z vložitvijo takšne obtožnice celoten postopek lahko tudi močno podaljša in podraži, še posebej takrat, ko gre za zadevo, ki je v dejanskem in pravnem pogledu zelo obsežna, zahtevna in zapletena. To nedvomno velja za obravnavano zadevo.« Med drugim tudi zato, tako sodni senat, ker ob obsežni listinski dokumentaciji tožilstvo predlaga tudi zaslišanje 26 prič.

»Podpore novinarjev in politike te ali one opcije ne pričakujem in ne potrebujem. Delal bom, dokler mi bo to nalagala vest, in odšel takrat, ko bom ocenil, da imam dovolj. Ko bereš taka sranja, je korak, da odideš, seveda blizu,« je Kozina povedal na tiskovni konferenci, ki so jo na vrhovnem državnem tožilstvu po besedah vodje skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala Blanke Žgajnar pripravili, »da zanikajo netočno in populistično poročanje nekaterih medijev«.

Kozina je demantiral navedbe časnika Dnevnik, da je senat okrožnega sodišča ocenil, da je v obtožnici več napak in pomanjkljivosti, ki so onemogočale preizkus njene utemeljenosti, da so bila posmezna kazniva dejanja premalo obrazložena, da je prihajalo do nasprotij med očitanimi dejanji in njihovo utemeljitvijo ter da je bila v dokumentih zmeda. Kozina je med drugim povedal še, da nobena zadeva ni bila deležna tolikšne negativne medijske odmevnosti, da se poskuša obtožnico, ki je plod dvoletnega dela, prikazati kot politični konstrukt in kot nekaj, kaj je bilo narejeno na hitro ter se jo skuša razvrednotiti. Kozina meni, da je zbral dovolj kvalitetnih dokazov za neposredno obtožnico.

Kozina in celotna skupina tožilcev sicer uživa podporo generalne državne tožilke Barbare Brezigar, je povedala ta in poudarila, da so tovrstna pisanja medijev brez osnove, saj za njih ni podlage v nobenem sodnem dokumentu.