Tretja os je tudi razvojna

Ljubljana – Z napovedjo javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta za dva cestna odseka na tretji razvojni osi je postopek priprave tega pomembnega dokumenta na približno dveh tretjinah. Marčnim razpravam o odseku med Novim mestom in Malinami na belokranjski strani Gorjancev ter odseku med Slovenj Gradcem in Velenjem bo sledilo še opredeljevanje do pripomb javnosti in občin in potem postopna priprava prostorskega načrta. Na obeh predstavljenih trasah gre za hitri štiripasovnici s številnimi objekti, od predorov do viaduktov. Prostorski načrt po besedah ministra za okolje in prostor Roka Žarnića na današnji predstavitvi za novinarje še ni odločitev o gradnji; to ob koncu postopka sprejme vlada.

Do danes opravljeno delo je strogo strokovno in politično nevtralno; snovalci so upoštevali naravno okolje in izvedljivost v smislu tehničnih možnosti, prostorsko-ekonomske analize in okoljske zahteve, pri čemer so bila na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) med obema deloma, okoljskim in prostorskim, nasprotja, ki pa so jih lahko rešili znotraj ustanove.

Pri vsem skupaj je MOP sodelovalo še z ministrstvoma za promet in kmetijstvo ter resorjem za kulturo, tako da so morebitne probleme reševali že pri umeščanju v prostor in bo nadaljnji postopek hitrejši. Minister Žarnić je ob predstavitvi odsekov napovedal, da želijo čim prej razgrniti državni prostorski načrt tudi za odseka med Dravogradom in Slovenj Gradcem ter Velenjem in Šentrupertom. Projekta so včeraj skupaj z obsavskim fragmentom dvopasovnice med Hrastnikom in Zidanim Mostom že predstavili.

Razvojne osi imajo v vladi po besedah ministra za promet Patricka Vlačiča največjo prednost, saj ne gre samo za vprašanje infrastrukture in povezanosti države, temveč za pomemben pogoj razvoja. Na severnem delu tretje razvojne osi s Koroške prek Šaleške doline do avtoceste v Celjski kotlini gre za odpravo ozkih grl, v srednjem delu, ki bo povezal savinjsko in dolenjsko regijo, gre za izkoriščanje razvojnih potencialov, v južnem od Novega mesta v Belo krajino pa tudi za povezovanje s sosednjo Hrvaško.

Ceste v ravnini so cenejše

Umeščanje v prostor je konfliktno; delovanje številnih civilnih iniciativ je pravilno, minister za promet pa želi, da so razprave korektne in da se operira s pravilnimi podatki in brez zavajanja. Ob izkušnjah na dolenjskem avtocestnem kraku si Vlačič želi, da trase ne bodo spomeniki človeški neumnosti. Od nekdaj so ceste vodile po ravninah, če gredo drugje, je gradnja dražja, zato minister apelira: če bodo trase predrage, bo gradnja počasnejša. In še: izbrati je treba sprejemljive različice, ki si jih država lahko privošči.

Patrick Vlačič pričakuje več težav na odseku med Slovenj Gradcem in Velenjem kot pa pod Gorjanci, kjer si ceste bolj želijo. Poslanka in metliška županja Renata Brunskole se je v imenu močnega dolenjskega gospodarstva zahvalila za dokončan dolenjski avtocestni krak, potem pa izrazila upanje, da bo denar in se bo mogoče čim prej lotiti tudi ceste pod Gorjanci, saj bodo južni sosedje tako v Metliko kot v Vinico s svoje avtoceste kmalu pripeljali priključke. Tudi slovenjegraški župan in državnozborski poslanec Matjaž Zanoškar je poudaril pospeševanje izhoda iz krize, saj bi gradnja cest odprla nova delovna mesta, Koroški, ki ima najbližje avtoceste v Avstriji, pa možnosti za skladnejši razvoj.