Tretja razvojna os: hitra cesta Slovenj Gradec–Velenje

Velenje – Po četrtkovi javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za odsek južnega dela ceste na tretji razvojni osi je za prihodnji četrtek predvidena razgrnitev še za 18,38-kilometrski odsek na severnem delu trase med Slovenj Gradcem in Velenjem. Minister za promet Patrick Vlačič je ob razgrnitvi osnutkov poudaril, da je človeštvo ceste od nekdaj gradilo po ravninah. Saj je lepo, če so ceste umaknjene, a je to tudi precej dražje, zato je pozval vse župane in udeležence v procesu, da so vsi skupaj razumni. Če bodo trase predrage, potem jih bo težko financirati. Državni prostorski načrt (DNP) za odsek hitre ceste med Slovenj Gradcem in Velenjem vključuje predore Vodriž, Graška Gora in Konovo, 14 viaduktov, dva pokrita vkopa v Homcu in Velenju ter priključke Slovenj Gradec jug, Podgorje, Gaberke, Škale in Velenje jug. (Kartografsko in računalniško pismeni si zemljevid in spremno besedilo lahko ogledajo na spletni strani ministrstva za okolje in prostor)

Štiripasovnica bo od Slovenj Gradca speljana proti jugu v pokritem vkopu med Homcem in Šmartnim, nato bo zavila na zahod v gozd Dobrava, kjer je v Podgorju predvideno počivališče s parkiriščem in sanitarijami. Naselje bo obšla po vzhodni strani, za priključkom Podgorje pa bo prek viadukta zarezala v pobočje pod kmetijo Visočnik. Od tu bo šla razklenjeno skozi predora Vodriž in Graška Gora proti dolini Velunje.

Sedanja trasa 
je finančno izvedljiva

Odsek Slovenj Gradec–Velenje župani z nekaterimi zadržki podpirajo. Slovenjegraški Matjaž Zanoškar je poudaril, da so načrtovalci upoštevali skoraj vse želje mestne občine. Cesta se povsem izogne dolini, saj poteka po viaduktih in predorih ter prečka zelo malo kmetijskih površin: »Imamo sicer nekaj pripomb, predvsem o približevanju ceste Podgorju, čeprav so jo na našo zahtevo že nekoliko umaknili.« Rad bi samo, da bi natančneje definirali protihrupno zaščito. »Počivališče je umaknjeno v Dobravo, kar je za nas dobro, predlagali pa bomo, da bi tam naredili še vodni razbremenilnik. Tako bi nastal malo večji ribnik, ki bi ga lahko uporabili v turistične namene.« Župan meni, da je sedanja trasa finančno izvedljiva. »Hoteli smo, da bi se cesta povsem izognila Podgorju, vendar je bila ta različica predraga. V tem primeru ne bi bilo priključka v Podgorju, tako pa je, kar je za nas dobro tudi zaradi neposredne bližine prihodnjih term,« je povedal Zanoškar. Pričakuje pripombe, med drugim civilne iniciative, vendar tudi njihovo hitro reševanje. »Mislim, da bo odsek Slovenj Gradec–Velenje eden izmed prvih, ki ga bodo začeli graditi,« je še dodal.

Mislinjskega župana Franca Šilaka moti, da Mislinja nima priključka, ki so ga zahtevali že pri prejšnjih različicah. Šilak meni, da je izvedba predstavljene trase s predori in viadukti finančno negotova. »Dobro je, da so cesto umaknili iz doline, a je vprašanje, koliko je vse skupaj realno. Upoštevati je treba tudi finančne možnosti države.«

Od meje z občino Slovenj Gradec je cesta med Velunjo in Škalami speljana po meji občin Šoštanj in Velenje. Pri tem dvakrat prečka dolino Velunje in se zareže v pobočje Potoškega vrha, nato zavije proti vzhodu do priključka Gaberke, se spusti do vzhodnega pobočja Odraža in prečka dolino Lepene. Po vzhodnem delu Turnske gošče gre do Škalskega jezera in priključka Škale, kjer se nanjo priključi 1,86-kilometrska navezovalna cesta, ki se začne v krožišču pri trgovskem objektu Spar v Konovem. Od priključka Škale poteka trasa skozi pokrit vkop viadukta Dolgo polje in v Pesju prispe do priključka Velenje jug.

Sporen odsek od Velenja jug do priključka v Šentrupertu

Po prvotnem odločnem nasprotovanju Velenjčanov iz Velunje, Škal in Konovega kaže, da so se strasti nekoliko pomirile in bo ta del odseka med mestom Velenje in Gorenjem ter premogovnikom na drugi strani sprejemljiv. Zato pa ostaja sporen odsek od Velenja jug do priključka na avtocesto v Šentrupertu v Spodnji Savinjski dolini, za katerega DPN v tem paketu še ni razgrnjen.

Trasa med Velenjem in Šentrupertom je bila na predstavitvi – brez zemljevida – v primerjavi s prejšnjimi različicami označena kot optimizirana. Goro Oljko prečka pobočno, kar je precejšen odmik od predhodne dolinske različice. Izhodišče je koridor železnice in obstoječe ceste ob Savinji, s tem, da je potek železnice nespremenjen, ko pride trasa čez Savinjo na Braslovško polje, pa je vkopana, tako da je veduta za prebivalce čim boljša. Trasa gre blizu naselij, priključek Šentrupert pa je še posebno zanimiv, saj povezuje lokalno cestno mrežo, avtocesto in hitro razvojno cesto.

Vroče polemike za odsek Velenje–Šentrupert

Minister Roko Žarnić je o poteku ceste med Velenjem in avtocesto dejal, da še urejajo nekatere podrobnosti. Najverjetneje gre za to, da Žarnićevo in Židanovo ministrstvo zdaj razčiščujeta, koliko kmetijskih površin bi ta odsek uničil. Poleg tega Braslovčani dokazujejo, da bi bila trasa med Velenjem in Arjo vasjo, za katero se zavzemajo in ki je zunaj občine Braslovče, ne samo sprejemljivejša, temveč tudi cenejša. Poleg celjskega gospodarstva alternativno traso podpirajo nekateri poslanci, med njimi Lojze Posedel. Po razpravi v parlamentu v četrtek je vroče polemike o tem znova pričakovati, ko bo razgrnjen tudi odsek Velenje–Šentrupert.

Velenjski župan Bojan Kontič je o tem že konec februarja dejal, da je sprva kazalo, da bo najprej zgrajen odsek Velenje–Šentrupert, s čimer bi razbremenili sedanjo cesto Velenje–Arja vas, šaleška industrija ter koroško gospodarstvo pa bi dobila dostop do avtoceste. Zdaj pa zaradi manj prepirov na Dolenjskem celo kaže, da se bo najprej začelo graditi tam. To je posredno napovedal tudi minister Vlačič, ko je ugotavljal, da so na Dolenjskem očitno bolj pripravljeni na dogovore. Umeščanje v prostor je običajno konfliktno in po ministrovih besedah je prav, da različne civilne iniciative povedo svoja mnenja in stališča, vendar bi rad, da se pri tem ne bi pojavljali napačni podatki, ki jih sploh še ni v javnosti, in da bi bile razprave korektne.