Tiskane izdaje
Slepota ni povezana s sposobnostjo za delo, opozarjajo pri organizaciji Project Starfish, ki slepim pomaga pri pridobivanju delovnih izkušenj. »Pri delovnih obveznostih imamo veliko prednosti pred videčimi: z bralniki zaslona lahko beremo hitreje, tudi po štiristo besed v minuti, naše oči se ne utrudijo, smo precej bolj zbrani, saj nismo podvrženi motečim zunanjim dejavnikom,« je povedala Aleksandra Surla.
Zaposlitve za slepe so na slovenskem trgu redke, pravi 28-letna Aleksandra Surla. Služb zanje ni, ker jim delodajalci zaradi nepoznavanja sposobnosti te ranljive skupine ne dajo priložnosti. Slepim, slabovidnim in drugim ranljivim skupinam kljub visoki izobrazbi zato močno primanjkuje delovnih izkušenj. Pri neprofitni organizaciji Project Starfish, v kateri Aleksandra Surla, diplomantka medjezikovnega posredovanja, skrbi za odnose z javnostmi, jim pomagajo obogatiti življenjepise.
»Project Starfish je platforma, ki slepe in slabovidne združuje, jih izoblikuje in pripravi na resnično delovno okolje. Posameznik se pridruži organizaciji po treh uspešno opravljenih razgovorih. Naš cilj je namreč izbrati najboljše, saj nismo dobrodelna, temveč visoko profesionalna organizacija,« je o selekcijskem postopku pripovedovala sogovornica, ki je organizacijo s sedežem v ZDA našla med spletnim brskanjem za delovnimi priložnostmi – z njo zdaj sodeluje štiri mesece.
Če je kandidat uspešno prestal razgovore, ga čaka 30-dnevno usposabljanje, ki ga izvajajo starejši, izkušenejši člani. To vključuje delo s programi MS Office, omrežjema LinkedIn in Twitter, odjemalci elektronske pošte, koledarjem Google ...
»Usposabljanje je precej napredno; zavzemamo se za ustvarjanje dokumentov, ki so videčim lepi na pogled (brez dvojnih presledkov in podobno). Sama, denimo, že 15 let uporabljam bralnik zaslona (naprava, ki glasovno bere vse, kar je na ekranu, in omogoča slepim enakovredno uporabo računalnika, tablice ali mobilnega telefona), vendar me s tovrstnimi nastavitvami v Sloveniji v tem času ni nihče seznanil,« je poudarila sogovornica in razkrila, kakšne delovne izkušnje pridobivajo člani organizacije Project Starfish.
Delajo od doma
»Povezujejo se z zagonskimi podjetji po vsem svetu. Zanje opravljajo dela, ki jih lahko izvajajo samostojno od doma na računalniku. Njihove naloge so pisanje promocijskih oziroma publicističnih besedil za spletne strani podjetij, upravljanje z njihovimi profili na družbenih omrežjih (aktualne novice, promocija, pridobivanje strank), dogovarjanje s strankami za sestanke oziroma sodelovanje, največji poudarek je na izvajanju tržnih raziskav.
Naš obstoj rešuje hiter propad zagonskih podjetij, ki so pogosto preveč osredotočena na delo, premalo pa na promocijo in prisotnost na družbenih omrežjih, hkrati pa uspešno znižujemo visoko brezposelnost med slepimi in slabovidnimi, ki je v ZDA, denimo, kar 80-odstotna,« je delo, ki poteka v angleščini in na daljavo, opisala sogovornica z Vira pri Ljubljani.
Sodelovanje s 45 podjetji
Organizacija je v poldrugem letu sodelovala s 45 podjetji po svetu. Delala je tudi z zagonskimi, ki so nastali pod okriljem harvardske univerze. Ta čas sodeluje s tistimi v ZDA, Avstraliji, Kanadi, Indiji, Veliki Britaniji, Belgiji, na Danskem in v Izraelu.
Kako poteka navezava stika članov s potencialnimi delodajalci? »Prvo srečanje je telefonska konferenca. Zagonska podjetja razkrijejo, s čim se ukvarjajo. Že s poslušanjem njihove podjetniške zgodbe se nekaj naučimo, četudi nas morda v nadaljevanju ne povabijo k sodelovanju. Če nas izberejo, sledi še drugi pogovor. Ko zaposlijo kandidata, lahko izstopi iz organizacije, saj je zagotovljena služba primarni cilj pri Project Starfish.
Kar 80 odstotkov naših članov, ki so dobili zaposlitev v zagonskih podjetjih, je tam tudi ostalo in ne delajo več pri nas,« je dejala Aleksandra Surla, zadovoljna za dragocene izkušnje v odnosih z javnostmi, ki jih pridobiva skozi Project Starfish. »Kje pa bi lahko dobila boljše delo kot v organizaciji, ki deluje globalno in mi omogoča, denimo, sodelovanje z 20 svetovnimi mediji?« je razmišljala sogovornica, ki je tudi urednica časopisa v Brajevi pisavi in povečanem tisku pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Zjutraj na zvezi z Indijci, zvečer z Američani
Vsi člani Project Starfish so slepi oziroma predstavniki drugih ranljivih skupin (slabovidni, matere samohranilke, brezdomci, vojni veterani ...) razen ustanovitelja, trenerja in mentorja Subhashisha Acharyaja, v ZDA priseljenega Indijca.
»Njegovi starši so bili lastniki verige očesnih klinik v Indiji, od otroštva je v stiku s slepimi in do njih nima predsodkov,« je o svojem šefu povedala Aleksandra Surla. Člani delo opravljajo prostovoljno, cilj organizacije pa je v prihodnjem letu zaposliti vsaj pet ljudi.
Vsak dan prejmejo po en klic od potencialnih partnerjev, dela je ogromno. »Delo poteka prek telefonskih konferenc. Imamo dve skupini: vzhodno in zahodno. Ker delujem v srednjeevropskem času, sem povezana z obema, strateško sem na odličnem položaju; z Indijci govorim zjutraj, z Američani zvečer,« je še povedala edina članica neprofitne organizacije, ki prihaja iz Slovenije. Želi si, da bi koncept naletel na plodna tla tudi pri nas.
