Brezposelni že konkurirajo Romunom in Bosancem

Ljubljana – Sezonski delavci v kmetijstvu bodo tudi letos nekoliko popestrili statistično sivino trga dela, na katerem že več let dominirajo indeksi brezposelnosti. Tradicionalno prihajajo na trgatev hmelja, grozdja in obiranje sadja sezonci iz držav Unije, predvsem Romuni, pa tudi iz nekdanje Jugoslavije, povečuje pa se tudi število domačih sezoncev, ki se ne ustrašijo kmečkega dela.

Ker spravilo pridelkov zahteva več pridnih rok v krajšem času kot druga dela v kmetijstvu, zakon o zaposlovanju in delu tujcev pridelovalcem omogoča, da najemajo tudi tujo delovno silo, čeprav je domačih brezposelnih več kot dovolj. Pri teh delih gre večinoma za sklepanje podjemnih pogodb za krajša časovna obdobja med spomladanskimi in jesenskimi deli, ko – odvisno od sezone – potrebujejo, denimo, samo v Posavju tudi od 300 do 500 dodatnih delavcev. Državni zavod za zaposlovanje si sicer prizadeva, da bi tudi za takšna dela delodajalci dajali prednost domačim delavcem pred tujimi, a ni posebno uspešen, razen v posamičnih primerih.

Med tujci ni osipa

Tuji delavci, ki jih v Slovenijo pripelje posrednik ali pa prihajajo s trebuhom za kruhom vsako leto na isto kmetijo, so veseli, da lahko delajo, in tudi z veseljem delajo, opaža hmeljar Boštjan Povše, ki mu pri spravilu hmelja pomaga šest romunskih delavcev. V hmeljarski zadrugi Žalec je poleg Boštjana še 29 zadružnikov, ki imajo skupaj šest hektarov hmelja, pri njih pa je ta čas pogodbeno zaposlenih okoli 80 ljudi, večinoma Romunov in nekaj državljanov Bosne in Hercegovine. Hmeljarji iz Žalca najamejo Romune za preprosta dela, medtem ko za traktoriste najemajo domačine. Plačajo jim okoli dva evra na uro, na dan zaslužijo skupaj okoli 25 evrov, k temu pa je treba prišteti še zagotovljeno streho nad glavo in prehrano. Čeprav se sliši malo, je njihov zaslužek pri nas vsaj dva- do trikrat večji kot doma, zato so zelo zagreti za to delo, še pravi hmeljar.

Odkar je Romunija članica EU, je sezonsko zaposlovanje njenih državljanov relativno nezapleteno, in se delodajalci zanje radi odločajo, medtem ko mora pridobivanje delovnih dovoljenj za državljane iz republik nekdanje Jugoslavijo potekati prek zavoda za zaposlovanje. Na zavodu zato razpolagajo le s podatki, koliko je bilo izdanih sezonskih dovoljenj za delavce, ki niso člani Unije.

Od 654 izdanih delovnih dovoljenj v prvih osmih mesecih letos jih je bilo največ, 449, izdanih državljanom Bosne in Hercegovine, 105 so jih dobili državljani Srbije, 72 Hrvati itd. Koliko je vseh tujcev na sezonskem delu, lahko torej le ugibamo, po ocenah nekaterih medijev pa jih je okoli 1500. Veliko jih pride prek posrednikov, ki bi morali imeti z delavci urejene najemne pogodbe in ki delodajalcem za »svojo« delovno silo tudi izstavijo račun.

S celjskega območnega zavoda poročajo, da se je zaradi slabšanja zaposlitvenih možnosti na trgu dela že spremenil odnos domačih brezposelnih do sezonskega dela v kmetijstvu. Pripravljenost za takšna dela iz leta v leto narašča, zanimanja je več, kot je možnosti za delo, vendar pa je med domačimi ljudmi tudi več osipa; ker ne zdržijo tempa in niso navajeni dela na prostem, ne dosegajo norme, zato hitro prekinejo delo. Prav zaradi tega razloga delodajalci na celjskem območju še vedno opravljajo delo tudi s tujci, ki so takšnega dela vešči in se držijo dogovorjenih rokov. Vključevanje domačih brezposelnih oseb otežuje tudi dejstvo, da delodajalci samo izjemoma zagotovijo tudi prevozne stroške, ugotavljajo pri zavodu.

Obiralci z diplomami

Tudi vinarji Vinakoper si pri trgatvi deloma pomagajo z najetimi tujimi delavci. Večina obiralcev, okoli 100 jih je, so domačini, ki prihajajo na trgatev vsako leto, okoli 40 pa je tudi romunskih sezoncev. Pripeljal jih je posrednik, pri katerem tudi stanujejo, in s katerim ima Vinakoper pogodbo. Plačuje jih tako kot domače delavce, to je 5,5 centa za vsak obran kilogram grozdja, pove vodja kmetijske proizvodnje Jadran Sever. Večina slovenskih vinarjev grozdje sicer obira v družinskem krogu in s pomočjo prijateljev.

S tujimi delavci pa si že tradicionalno pomagajo sadjarji. Pri krškem Evrosadu so spomladi napovedali, da bodo s podjemno pogodbo sezonsko zaposlili manj kot lani, okoli 150 delavcev. Koliko so jih res zaposlili, nam ni uspelo izvedeti, ker želijo pri največjem pridelovalcu jabolk, nekoliko siti publicitete, posvetiti vso pozornost obiranju, ki pravkar poteka. Zdenka Šilec iz Sadjarstva Šilec pravi, da so tako kot vsako leto za obiranje jabolk angažirali domače sezonske delavce, ki jih večinoma poznajo že iz prejšnjih let. Na uro jim plačajo 3,5 evra ter malico in sok.

Podobno plačujejo domače sezonce, po podatkih, ki so jih pri svojih območnih enotah zbrali na zavodu za zaposlovanje, tudi drugi delodajalci. Večinoma k tarifi 3,5 evra neto na uro primaknejo še toplo malico, potnih stroškov pa v glavnem ne povrnejo. Največ povpraševanja po domačih sezonskih delavcih so zabeležili območni zavodi za zaposlovanje v Sevnici, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Ugotavljajo tudi, da se zanimanje za sezonsko delo med brezposelnimi povečuje. Na območju Murske sobote opravljajo sezonska dela v kmetijstvu celo nekateri z VII. stopnjo izobrazbe. S celovitimi podatki o obsegu sezonskih del v regijah pa območni zavodi ne razpolagajo, saj gre veliko dela neposredno prek podjemnih pogodb; v primeru, da delodajalci tujcev ne nameravajo tudi zaposliti, o potrebah oziroma pogodbah niso dolžni poročati zavodu za zaposlovanje. S podjemno pogodbo lahko delodajalec v kmetijstvu tujce zaposli, če predvideno delo ne traja več kot 30 dni, razloži Miha Šepec, vodja službe za tujce pri zavodu za zaposlovanje.

Na žalost pa se je hkrati nekoliko zmanjšalo povpraševanje delodajalcev. Tako je, denimo, v Sevnici, kjer se iskali manj delavcev predvsem zaradi krčenja nasadov največjega pridelovalca jabolk. Prav tako so zaznali manj zanimanja delodajalcev za sezonske delavce na območni enoti zavoda v Murski Soboti. Kot ugotavljajo, v Radgonskih goricah letos niso iskali dodatnih delovnih rok, ker je veliko zainteresiranih prišlo kar neposredno do njih, poleg tega so nabavili stroje za obiranje grozdja. Strojno obiranje grozdja pa tudi oljk je v razvitih vinarskih državah že pred časom izrinilo sezonske obiralce. Podobno število potreb po sezoncih kot lani pa so imeli na mariborskem območju.