Če hočejo dobre kadre, jih morajo sami izšolati

V primeru poklicev, ki jih na trgu dela primanjkuje, so podjetja prepuščena lastni iznajdljivosti, kako pridobiti čim ustreznejši kader. Podobno je tudi v primerih, ko iz šol, ki sicer izobražujejo kader za potrebe njihovega delovnega procesa, k delodajalcem ne pridejo ustrezno usposobljeni delavci.


Boris Potrč iz Premogovnika Velenje je povedal, da so pri njih zato, da pridobijo in izobrazijo ustrezne kadre, prisiljeni veliko narediti kar sami. Ker je delo v premogovniku specifično, je treba za ta namen vložiti veliko truda in energije. Če tega ne bi počeli, bi ostali brez ustrezno usposobljene delovne sile.

»Z mladimi, ki prihajajo iz srednjih šol k nam na prakso, se ukvarjajo posebej za to usposobljeni inštruktorji. Med zaposlenimi izberemo ljudi, ki imajo največ izkušenj in osebnostnih lastnosti za mentorsko delo. Za ta namen nato opravijo tudi pedagoško andragoški izpit. Trenutno imamo 15 inštruktorjev, ki pokrivajo rudarstvo, strojništvo in elektrotehniko. Dijaki z njimi v realnem okolju izvajajo programe, ki jih usposobijo za delo v Premogovniku.

Mlade poskušamo za delo v Premogovniku navdušiti že ob koncu devetletke, ko se vpisujejo na srednje šole. Približati jim poskušamo rudarske, strojne in elektroprograme. Prisotni smo tudi na informativnih dnevih v srednjih šolah, kjer poskušamo navdušiti mlade, da bi pri nas opravljali prakso. Program v poklicnih šolah je sestavljen tako, da morajo dijaki poleg teorije opravljati tudi prakso. Obvezna praksa v teh šolah pomeni od 50 do 60 dni dela v podjetjih na leto.

Usposabljanje mladih kadrov stane Premogovnik na leto dober milijon evrov. Tega v podjetju ne obravnavamo le kot strošek, ampak je to tudi investicija v bodoče kadre, ki jih na trgu težko dobimo. Poleg tega dijaki pri nas opravijo tudi koristna dela. V tujini so izračunali, da stane delovno mesto vajenca 70 odstotkov stroška delovnega mesta redno zaposlenega.«

BSH sodeluje z desetimi šolami

V Izobraževalnem centru podjetja BSH sodelujejo z desetimi šolami v Celju, Velenju, Mariboru in Ljubljani. Imajo tudi lasten izobraževalni center, ki ga vsako leto obišče več kot dvesto slušateljev, ki se vključujejo v različne izobraževalne programe. »Za lastni izobraževalni center smo se odločili, ko smo ugotovili, da mladi, ki končujejo redne izobraževalne programe nimajo dovolj znanj, ki jih potrebujemo v podjetju. Da bi rešili svoj problem, smo sami oblikovali izobraževalne module, po katerih izobražujemo že od leta 2011,« pojasnjuje Anton Ploštajner.

»Izobraževalne vsebine se nanašajo predvsem na specifična znanja pri obvladovanju delovnih procesov in organizacije dela, ki jih potrebujemo v podjetju. V centru predava okrog trideset strokovnjakov iz našega podjetja, ki smo jih dodatno usposobili, da svoje znanje lahko prenašajo na mlajše generacije.«