Tiskane izdaje
»V tujini bi lahko dobili več dela in število svojih zaposlenih podvojili. A je primernih delavcev za zdaj premalo, pa bomo ta naš cilj uresničevali skozi daljše obdobje,« pravi prokurist ptujskega podjetja Dato avtomatizacija Damijan Pučnik.
Podjetje ima 42 zaposlenih in še kakšnih sedem ali osem delovnih moči podizvajalskih partnerjev, razkropljenih na petih ali celo osmih gradbiščih po evropskih in tudi čezmorskih državah. »Doma takšnih projektov ni, zato je velika večina dela v tujini, od Nemčije prek Velike Britanije in Švedske pa vse do Mehike in Kitajske.
Devet desetin dela opravimo za avtomobilsko industrijo, za Audi, VW, BMW in Mercedes, zanje montiramo avtomatizirane linije in elektroinštalacije za te linije do končnih meritev, potem pa prevzamejo linijo programerji drugih izvajalcev. Načrtujemo pa, da bo tudi to nekoč delalo naše podjetje. Tako bi lahko investitorjem ponudili zaokrožen projekt. Že zdaj delno sodelujemo pri nekaterih projektiranjih tistega, kar potem postavljamo, pa bi tudi tu radi še večji delež.«
Podjetje sta sredi leta 2012 ustanovila Anton Kodrič in Damijan Pučnik, nekaj mesecev sta delala sama kot vodji gradbišč v tujini, potem pa počasi zaposlovala v lastnem podjetju. Vsak ima polovico lastništva in na omembo pregovorne slovenske formule, da v španoviji ponavadi stvari ne tečejo gladko, se Pučnik le nasmehne: »Doslej še nikoli ni bilo med nama nobenega nesporazuma. Vsak od naju ima svoje delo in se v drugega ne vtika.«
Do novih poslov z osebnim stikom in referencami
Ptuj je postal nekakšno središče podjetij, ki svoje delavce zaposlujejo po gradbiščih vsega sveta. Pučnik pove, da je takšnih tu registriranih že okoli 40. »A naša konkurenca niso ta podjetja, bolj nas ovira slab glas, na katerega so nekatera od teh podjetij v tujini prišla zaradi neplačevanja delavcev ali tamkajšnjih stroškov.«
Dato avtomatizacija večino del dobiva po osebnih stikih z investitorji in na podlagi dobro opravljenega dela, za katero izvedo tudi drugi investitorji. »Takšno delo je logistično zelo zahtevno, pridobivanje delovnih dovoljenj je za nekatere države zapleteno. Potem pa poskrbimo, da imajo naši zaposleni za opravljanje dela najboljše orodje, in veliko dajemo za zagotavljanje njihove varnosti.«
Iščejo elektrikarje, strojne tehnike, elektrotehnike in še nekaj drugih poklicev, ki navedenim pomagajo pri njihovih delih. »Najprej je potrebna stroka, potem pripravljenost na delo v tujini, zatem jeziki in še poznavanje okolja in normativov, ki so zunaj drugačni od naših. Zato naše zahteve izpolnjuje le kakšna desetina tistih, ki se nam prijavljajo.
Opažamo pa, da je med njimi najbolj izgubljena generacija med 20. in 25. letom, ki delo v tujini jemlje kot avanturo, ob kateri še zasluži; le redki se dovolj posvetijo projektu samemu. Na veliko žalost dobri mladi kadri, kolikor jih je, odidejo v tujino sami, nam ostane samo izbiranje med tistimi, ki so ostali. Danes je še posebno nemogoče z malo dela veliko zaslužiti. Takšna pričakovanja opažamo, ko izbiramo delavce.
Zaposlitvenih agencij ne uporabljamo in ne vem, zakaj bi jih. Človeka hočemo videti, mu povedati, kaj ga čaka, preveriti in oceniti, ali bo delo v tujini zmogel ali pa bo sredi dela dal odpoved. Zato jih najprej zaposlimo za določen čas, ko pa se po določenem času sami odločijo, da to in tako želijo delati ter tako živeti, jih zaposlimo za nedoločen čas.«
