Delodajalci nimajo dostopa do diagnoz zaposlenih

Cvetka Dragoš Jančar je vodja medicinskega centra Barsos, kjer opravljajo tudi preglede medicine dela. Vprašali smo jo, katere informacije o zdravstvenem stanju so zdravniki dolžni posredovati delodajalcem in v kakšni vlogi nastopajo v primeru nadzorov delavcev, ki so na bolniškem dopustu.

»Zdravnik delodajalcem v nobenem primeru ni dolžan razkriti informacij o zdravstvenem stanju svojega pacienta,« zagotavlja Dragoš Jančarjeva. To velja tudi v primerih, če delodajalci prosijo zdravnika, da presodi, ali je delavec sposoben opravljati svoje delovne obveznosti. Zdravnik delodajalcu vedno napiše le, ali je delavec sposoben, ni sposoben oziroma je z omejitvami sposoben opravljati svoje delo.

Ali to velja tudi v primerih, ko ima bolnik hudo nalezljivo bolezen in bi lahko ogrozil druge zaposlene?

Pregled medicine dela načeloma ni usmerjen v odkrivanje nalezljivih bolezni, saj predvidevamo, da se oseba počuti slabo in zato zdravnika obišče, že preden je potreben predhodni, usmerjeni obdobni zdravstveni pregled po nalogu delodajalca. Če je nalezljiva bolezen odkrita na pregledu na medicini dela, upoštevamo zakon o nalezljivih boleznih; preverimo kontakte, način kontaktov, zaščitimo zdravstveno osebje oziroma omejimo število kontaktov. Bolnika napotimo na ustrezno kliniko, ki praviloma sledi izvoru okužbe, zdravi in prepreči širjenje. Primer: novoodkrit primer TBC bo usmerjen v pulmološko ambulanto. Od tod naprej gre vse po protokolu. Delodajalec je obveščen o začasni nezmožnosti za delo do končanega zdravljenja oziroma do kontrolnega pregleda.

Kaj pa če nalezljiva bolezen ni odkrita na pregledu medicine dela?

Dokler bolezen ni odkrita oziroma dokler se pacient ne počuti dovolj slabo, da obišče svojega osebnega zdravnika, normalno dela. Ko je diagnoza postavljena in če je to potrebno, nastopi delavec bolniški stalež, ki je ustrezno dolg.

Kako ravnate v primerih, ko so bolniki težki alkoholiki ali druge vrste odvisniki, ki zaradi svojih odvisnosti povzročajo težave na delovnem mestu?

Delodajalec mora težave z osebo, ki prekomerno uživa alkohol ali druge substance in zaradi tega ne izpolnjuje svojih delovnih obveznosti, urejati skladno s svojim pravilnikom. Delodajalec zdravnika sicer lahko obvesti o razvadah oziroma o sumu na razvade ali drugo patologijo, vendar to na zdravnikovo odločitev ne more vplivati. Presoja zdravnika o zmožnosti za delo temelji na objektivnih laboratorijskih izvidih, kliničnem pregledu, anamnezi. Pomemben je tudi pregled medicinske dokumentacije iz osebnega kartona za pretekla leta. Dokument, ki ga zdravnik specialist medicine dela izda, ne more vsebovati dikcije, kot » smo bili obveščeni, predvidevamo« in podobno. Vsebuje le objektivna dokazila, na osnovi katerih se izda mnenje o zmožnosti za delo. Na osnovi opravljenega pregleda zdravnik napoti pacienta na dodatne preiskave. Če zdravnik iz vsega omenjenega ugotovi, da obstaja sum, da pacienta alkohol ali druge razvade zdravstveno ogrožajo, je pacient o tem obveščen, priporoča se mu ukrep, izda se začasno mnenje o nezmožnosti za delo ali potreba po zdravljenju do opravljenega kontrolnega pregleda.

Ali delodajalec nima pravice do informacije o zdravstvenem stanju delavca niti v primeru, ko gre za psihiatrične diagnoze in bi bil delavec lahko nevaren za sodelavce?

Delodajalec v nobenem primeru nima pravice izvedeti diagnoze svojih zaposlenih. Če bolnik ogroža zdravje in življenje bodisi sebe ali drugih, lahko zdravnik odredi hospitalizacijo ne glede na to, kje se pacient nahaja.

V katerih primerih zdravniki sodelujejo z delodajalci svojih pacientov?

Pooblaščeni zdravnik, specialist s področja medicine dela opravi ogled delovnega mesta, za katerega je opravljena ocena delovnega tveganja, ki jo pripravi inženir za varnost pri delu. Kadar delodajalec ne izpolnjuje pogojev iz zakona o varnosti in zdravju pri delu, je zdravnik delodajalca o tem dolžan opozoriti.

Kako je z nadzori pri bolniških odsotnostih – ali mora zdravnik sodelovati z detektivsko agencijo, ki nadzoruje pacienta?

Ne, zdravnik ni dolžan sodelovati z detektivskimi agencijami. Tudi delodajalci se pri preverjanju bolniških odsotnosti redko obračajo na zdravnike. Delodajalec ima možnost preveriti bolniški stalež pacienta prek imenovanega zdravnika na ZZZS, ne pa prek izbranega osebnega zdravnika ali zdravnika medicine.

Kakšne pa so pristojnosti zdravnika, če ugotovi, da ima delavec hude psihične ali celo fizične posledice zaradi mobinga na delovnem mestu? Lahko zdravnik v ekstremnih primerih prijavi delodajalca policiji?

To ni stvar zdravnika. Organizacije morajo imeti pravilnik o mobingu, s katerim morajo biti seznanjeni vsi zaposleni.

Kdaj se zdravnik sploh lahko vmeša v odnos pacient – delodajalec?

To lahko stori le, kadar so kršena temeljna načela varnosti in zdravja delavcev v zvezi z delom. V redkih primerih, kadar gre za sodne postopke, napiše le svoje mnenje, za katerim stoji na osnovi medicinske dokumentacije.