Tiskane izdaje
Ljubljana – Že prvi dan po uveljavitvi novih pristojnosti so inšpektorji finančne uprave začeli poostren nadzor dela in zaposlovanja na črno. Mobilne enote 170 inšpektorjev morebitne kršitelje preverjajo nenapovedano 24 ur na dan.
Ena ključnih sprememb zakonodaje, ki je začela veljati ta teden je, da je veliko večino nadzora nad delom na črno, ki je bil prej razpršen med posamezne inšpektorate, prevzela nova finančna uprava, v katero sta se 1. avgusta združila generalni carinski in davčni urad.
Nadzor na terenu prvenstveno opravljajo mobilne enote s 170 uslužbenci, ki delujejo po načelu dela »24 ur na dan, sedem dni v tednu«, v začetni fazi pa se jim bodo pridružili tudi finančni inšpektorji. Organiziranih je osem mobilnih oddelkov na carinskih uradih Brežice, Celje, Sežana, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Nova Gorica. Naša preverba ne terenu kaže, da so ljudje že seznanjeni z novostmi in so se nanje pripravili. V dopoldnevu, ki smo ga preživeli z uslužbenci mobilnega oddelka Carinskega urada Maribor, ki so preverjali voznike, inšpektorji niso odkrili kršitev.
Finančna uprava avgusta načrtuje 160 nadzorov po vsej Sloveniji, do konca leta pa naj bi opravili okrog 2300 nadzorov. V prvi fazi je njihov osnovni cilj sprotna obravnava prijav in odziv na zaznane kršitve na terenu.
Prioritet ni, so nam pojasnili na upravi, nadzori pa se bodo izvajali enakomerno po vsej Sloveniji. Preganjali bodo predvsem tiste, ki nimajo nobenega statusa za delo, ki ga opravljajo, in ne plačujejo davkov; podjetja, ki opravljajo delo na črno, ker te dejavnosti nimajo vpisane ali pa zanjo ne izpolnjujejo pogojev; osebe, ki omogočajo delo na črno; delodajalce, ki ne prijavljajo delavcev, in tudi nedovoljeno oglaševanje. Za kršitelje so predvidene tudi precej višje globe. Na »udaru« inšpektorjev, ki preganjajo delo na črno, bodo predvsem storitvene in sezonske dejavnosti, pri zaposlovanju na črno pa gradbeništvo, gostinstvo, fitnes in organizirana športna vadba.
Peruti bi pristrigli tudi s pravicami
Država pa se tega negativnega družbenega pojava ne bo lotila le z represijo. Po 1. januarju 2015 bo namreč osebno dopolnilno delo, ki ga je za zdaj mogoče registrirati le na upravnih enotah, mogoče priglasiti na spletnem portalu Ajpesa. To bo precej olajšalo postopek. Seznam izvajalcev bo javno dostopen, kar bo olajšalo iskanje ponudnikov tudi naročnikom tega dela. Takrat bo začel veljati tudi sistem vrednotnic, ki bo izvajalcem dopolnilnega dela zagotovil del socialnih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Delo in zaposlovanje na črno sta precej razširjeni praksi, ki ju bo država okrepljeno poskušala izkoreniniti predvsem z večjim nadzorom in višjimi kaznimi. Nov zagon pri preprečevanju tega pojava pričakuje tudi z uvedbo socialnih pravic pri osebnem dopolnilnem delu.
Ocene obsega dela in zaposlovanja na črno ter sive ekonomije v Sloveniji so različne. Do zdaj najboljše razpoložljive ocene v državah članicah EU so bile – po pojasnilih ministrstva za delo – pridobljene v študiji, ki jo je komisija Evropskih skupnosti izvedla leta 2004. Podatki so pokazali, da se obseg sive ekonomije v državah članicah zelo razlikuje, celo do 20 odstotkov BDP ali več. Delež po podatkih iz analize se zmanjšuje.
Tudi v Sloveniji je siva ekonomija močno prisotna, saj njen delež pomeni od 17 do 25 odstotkov BDP. Bojan Nastav je v svoji doktorski disertaciji iz leta 2009 z neposrednim merjenjem, z izvedbo lastne ankete, ocenil, da je siva ekonomija v Sloveniji leta 2007 obsegala 15,6 odstotka bruto domačega proizvoda.
V vladnem dokumentu Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji (sprejetem 12. septembra 2013) je navedeno, da po nekaterih ocenah obseg sive ekonomije v posameznih državah znaša od manj kot deset odstotkov BDP (na primer v Švici, Avstriji, ZDA) pa vse do 45 odstotkov BDP (na primer v Rusiji, Estoniji, Grčiji). Slovenija je glede na razpoložljive mednarodne analize v zgornji tretjini držav: po podatkih za leto 2011 je bilo v Sloveniji za 24,1 odstotka BDP sive ekonomije. Po oceni domačih strokovnjakov je ta ocena sicer pretirana. Statistični urad v svojih nacionalnih izračunih ocenjuje, da je bilo sive ekonomije leta 2010 za 9,8 odstotka BDP.
Uspešno pobiranje DDV
Tatjana Čerin, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pravi, da delo na črno, ki mu nasprotujejo, saj je nelojalna konkurenca gospodarskim družbam, ki so tudi zaradi tako velikega obsega dela na črno z davki obremenjene precej bolj kot v konkurenčnih državah, kjer je sive ekonomije precej manj. »Strinjamo se s poostrenimi ukrepi nadzora, tako v smislu natančnejše opredelitve pooblastil z izvajanjem nadzora, odkrivanjem in vodenjem postopka s strani inšpekcijskih služb kakor tudi s krepitvijo nadzorstvenih organov,« pravi Čerinova. Hkrati pa v zakonu pogrešajo rešitve, ki bi učinkoviteje preprečile izvajanje neprijavljenih dejavnosti v zasebnih prostorih. Pri tem se je treba ustrezno lotiti tudi boja proti sivi ekonomiji. V GZS predlagajo tudi bolj drastične ukrepe proti tistim, ki zlonamerno verižijo davčni dolg v več podjetjih, tako, da bi njihovi lastnik morali osebno jamčiti za davčni dolg vseh svojih podjetij. Tudi zakonska ureditev, ki bi davčno stimulirala posameznike in gospodarske subjekte, da bi korektno plačevali prispevke in davčne obveznosti, bi gotovo že vnaprej zmanjšala interes za take kršitve. »Zato bo vlada v boju proti sivi ekonomiji in delu ter zaposlovanju na črno uspešna, če bo znala poleg palice spretno ponujati tudi korenček,« pravi Čerinova.
Eden izmed korenčkov so tudi socialne pravice, ki bodo prihodnje leto na voljo tistim, ki bodo osebno dopolnilno delo, kot je, recimo, občasna pomoč v gospodinjstvu in pri vzdržavenju hiše ali vrta, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, občasno varstvo otrok in pomoč starejšim ali – izdelovanje različnih izdelkov, začeli izvajati legalno. Vrednotnica v višini devet evrov jim bo prinesla en dan pokojninske dobe in zavarovanje pri delu. Slovenija ima sicer primerjalno dobre rezultate pri pobiranju DDV, ki je eden od pomembnih kazalnikov sive ekonomije. Ocenjena davčna vrzel (razlika med teoretično možnim in dejansko pobranim DDV) za leto 2009 je po izračunu statističnega urada znašala 10,6 odstotka. Slovenija torej pobere skoraj 89,4 odstotka možnega DDV.
