Tiskane izdaje
Ljubljana − Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se bo začel uporabljati 18. avgusta, bo dal zeleno luč za večji nadzor na terenu in višje kazni za kršitelje. Sistem vrednotnic za osebno dopolnilno delo kot ena pomembnejših novosti bo začel veljati 1. januarja prihodnje leto.
V nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno se bo vključila finančna uprava s svojimi mobilnimi enotami, v katerih je 170 operativcev. Direktor uprave za nadzor Peter Jenko je povedal, da se jim bodo pridružili tudi finančni inšpektorji iz nekdanjih davčnih in carinskih služb, ki so po novem združeni v enotni instituciji. Nadzorne enote sicer ne bodo imele vstopa v stanovanjske in zasebne prostore, čeprav zakon predvideva, da je v določenih primerih v prekrškovnem postopku mogoče pridobiti odredbo sodišča, ki bi inšpektorjem omogočila tudi vstop v stanovanje.
Kazen do 7000 evrov
Pomembna novost nove zakonodaje so tudi znatno višje sankcije za kršitelje, saj dosedanje niso zagotavljale učinkovitega dela inšpektorjev. Po novem se najbolj zvišujejo sankcije za t. i. šušmarje, ki so nelojalna konkurenca predvsem obrtnikom, ki spoštujejo zakonodajo.
Kazni zanje se zvišujejo v razponu od 1000 do 7000 evrov. Poleg odvzema predmetov, s katerimi je kršitelj opravljal delo na črno, bodo nadzorniki kršiteljem lahko odvzeli tudi pridobljeno premoženje. Zakon dopušča, da bodo prekrški, ki bodo storjeni iz koristoljubja, lahko kaznovani s trikrat višjo globo od predpisane.
Večja zaščita delavcev
Za večjo zaščito delavk in delavcev nova zakonodaja uvaja predpis, ki določa, da mora biti v primeru delavcev, ki pri delodajalcu opravljajo dela na podlagi civilne oziroma podjemne pogodbe, ta ves čas na vpogled na kraju, kjer delavec opravlja svoje delo. V preteklosti so namreč inšpekcijske službe ugotavljale, da delavci, ki naj bi bili zaposleni, pogosto niso imeli veljavne pogodbe oziroma so jih dobili šele naknadno.
Z zaščito delavcev je povezan tudi zakon o matični evidenci, saj so delodajalci delavca doslej v socialno zavarovanje lahko prijavili v osmih dneh. Zato se je velikokrat zgodilo, da delodajalec delavca v socialno zavarovanje sploh ni prijavil. S spremembo zakona o matični evidenci mora delodajalec delavca po novem prijaviti še isti dan, ko ta začne delati.
Do konca leta bo finančna uprava predvidoma izvedla približno 2300 nadzorov na vseh področjih, je še povedal Peter Jenko.
Nove pristojnosti
Finančna uprava na področjih zaposlovanja na črno in nedovoljenega oglaševanja dela na črno z novo zakonodajo pridobiva nove pristojnosti. V nekaterih delih nadzora pa so dobili izključne pristojnosti, denimo pri nadzoru nad posamezniki, ki opravljajo delo na črno. Večina teh pristojnosti se prenaša nanje s tržnega inšpektorata in inšpektorata za delo, ki bosta svoje resurse odslej bolj usmerjala v nadzor predpisov.
Poostren nadzor za šušmarje
Jenko je še povedal, da nadzorniki v zadnjem času dobivajo več samoprijav. »Število samoprijav se je leta 2013 od leta 2012 povečalo za 40 odstotkov. Doslej smo jih prejeli že 17.300, davek pa je bil na osnovi njihovega obračuna višji za več kot 40 odstotkov. Lani so nam davki prinesli že več kakor 12 milijonov evrov.«
Pri nadzoru bo od 18. avgusta največji poudarek na delu na črno oziroma t. i. šušmarjih, ki za svoje delo nimajo urejenega ustreznega statusa in od zaslužka ne plačujejo predpisanih dajatev. Tu so kršitve najpogostejše v različnih storitvenih dejavnostih, kot so pomoč v gospodinjstvu, inštrukcije, varstvo otrok ipd. Posebne mobilne enote bodo to delo nadzorovale 24 ur na dan, zato pričakujejo, da bodo tudi učinki nadzora večji.
Na upravi za nadzor izpostavljajo tudi poostren nadzor nad neizpolnjevanjem pogojev za izvajanje dejavnosti. Obstaja namreč cela vrsta dejavnosti, za katere so predpisani posebni pogoji. Te nadzore bodo opravljali predvsem finančni inšpektorji, ki se bodo pridružili mobilnim enotam na terenu.
Za nadzor zaposlovanja na črno je po novem v celoti pristojna finančna uprava, ki ne bo nadzorovala le fizičnih oseb, ampak tudi večje zavezance. Predpisane globe za delodajalce za zaposlovanje na črno znašajo od 5000 do 26.000 evrov. Med pristojnostmi inšpektorata za delo, ki bodo po novem na terenu bistveno zmanjšane, ostaja prepoved opravljanja dela delavcev, ki bodo zaposleni na črno, oziroma prepoved opravljanja delovnega procesa pri ugotovljenih nepravilnostih pri zaposlovanju na črno. Inšpektor za delo bo po novem lahko izdal prepovedno odločbo do odprave nepravilnosti tudi, če bodo pri inšpekcijskem nadzoru ugotovili, da so delavci v smrtni nevarnosti ali da je delodajalec omogočil delo tujcu ali osebi brez državljanstva, ter pri delu otrok, mlajših od 15 let.
Leta 2013 so inšpektorji za delo ugotovili 780 kršitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Največ, 604, so jih ugotovili pri pravnih osebah ali podjetnikih, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, a z delavcem niso sklenili pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca niso vključili v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Inšpektorji so ugotovili tudi 66 kršitev, ko je pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, zaposlil tujca ali osebo brez državljanstva, ter 34 kršitev, ko je omogočil delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice. Drugih kršitev zakona je bilo bistveno manj.
