Germansko povezovanje med šolami in podjetji

Še pred desetimi leti je bila brezposelnost med mladimi v Nemčiji velik problem, ki so se ga lotili s temeljito reformo trga dela in z uvedbo dualnega sistema, ki ga uspešno izvažajo tudi v druge evropske države.

Nemški dualni sistem usposablja za okrog 350 različnih poklicev in ustvari okrog 20 tisoč delovnih mest, pri čemer je pomembno poudariti, da izobraževanje ob delu ne pomeni tudi, da bi se morali mladi zato odpovedati univerzitetnemu študiju.

Podjetja raje zaposlujejo vajence

Po besedah Jorga Engelmanna iz Nemške gospodarske zbornice nemška podjetja tudi v času krize raje zaposlujejo mlade, ki se izobražujejo kot vajenci, kot njihove vrstnike, ki se izobražujejo v šolskem sistemu. Nekatera podjetja so v obdobju krize sicer zmanjšala število vajeniških mest, vendar so po krizi ugotovila, da je bila to napačna odločitev. V Nemčiji se je dualni izobraževalni sistem izkazal kot dober način za pridobitev kvalificiranih poklicev, ki so zaželeni v gospodarstvu in družbeno spoštovani.

Najmanj dva dni prakse na teden

Za nemški dualni sistem je bistveno povezovanje med šolami in podjetji, ki skupaj izvajajo teoretični in praktični del izobraževanja. Mladi, ki se odločijo za tak sistem izobraževanja, opravijo praktični del izobraževanja v podjetjih, s katerimi podpišejo posebno pogodbo.

Usposabljanje v takšnem sistemu traja od dveh do treh let. Kje bo usposabljanje potekalo, je odvisno od dogovora med šolo in delodajalcem, zaželeno pa je, da vajenci čim več časa namenijo praktičnemu usposabljanju. V ta namen imajo večja podjetja posebej opremljene prostore in ustrezen kader, ki so ga izšolali za delo z mladimi. Vsak vajenec mora preživeti najmanj dva dni na teden na svojem delovnem mestu. Sistem usposabljanja nadzirajo gospodarske zbornice, ki ob koncu usposabljanja poskrbijo tudi za neodvisne preizkuse znanja.

Po nemškem zgledu tudi Avstrijci

Nemškemu dualnemu sistemu je podobna tudi avstrijska inačica kombinacije usposabljanja s teorijo in prakso, ki je prav tako kot nemška prilagojena zahtevam gospodarstva. Avstrija razpolaga z obsežno mrežo tercialnih izobraževalnih ustanov, v kateri je 21 višjih strokovnih šol, 22 javnih univerz in 13 zasebnih univerz.

Višje strokovne šole, ki ponujajo 393 različnih študijskih programov, so še posebej prilagojene potrebam podjetij in vzdržujejo tesne stike z industrijskim sektorjem, pri čemer več kot 47 odstotkov ponujenih programov na teh šolah vključuje poklicno prakso.

Vajeništvo, za katerega se po koncu šolanja odloči približno 40 odstotkov mladih, ima v Avstriji dolgo tradicijo in vključuje tudi socialne partnerje. Gospodarska zbornica, na primer, ki je pravni zastopnik celotne avstrijske poslovne skupnosti in eden od socialnih partnerjev, je odgovorna za registracijo pogodb in zagotavlja, da delodajalci vajencem zagotovijo kakovostno usposabljanje.