Tiskane izdaje
V Sloveniji imamo v sektorju okoljskega blaga in storitev približno 30.000 delovnih mest. To je tri odstotke vseh delovnih mest v državi, ustvarijo pa več kot deset odstotkov BDP in več kot 12 odstotkov izvoza. Z drugimi besedami: to so nadpovprečno kakovostna delovna mesta z nadpovprečno dodano vrednostjo, ki bi morala biti naša skupna perspektiva.
V Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, so v projektu Spodbujamo zelena delovna mesta poudarili najbolj perspektivna področja, ki bi ljudem lahko dala kruh: ekološko kmetijstvo, tako imenovani zeleni turizem, obnovljivi viri energije in učinkovite rabe energije, gozdno-lesna veriga, ravnanje z odpadki ter socialno podjetništvo.
»Število delovnih mest na nekaterih od teh področij je omejeno. Imamo, denimo, zelo omejeno količino rodovitne zemlje za ekološko kmetovanje, v turizmu pa je potencial ogromen, vse je odvisno le od naše kreativnosti in inovativnosti. Slovenski turizem je eden prvih sektorjev, ki je prepoznal priložnosti, ki izhajajo iz zelenega turizma,« je prepričana Renata Karba iz fundacije Umanotera. Po njenih besedah ogromen potencial za razvijanje zelenih delovnih mest predstavljata tudi področji obnovljivih virov energije in učinkovite izrabe energije, predvsem pri energijski sanaciji stavb.
Informacij je premalo
Na vprašanje, katere so pri nas običajno največje ovire pri nastajanju novih zelenih delovnih mest, odgovarja, da so to razmere v birokraciji, po drugi strani ljudje običajno premalo poznajo postopke na področju podjetništva. »Največkrat imajo idejo, ki je ne znajo uresničiti. Veliko rezerv je tudi pri širjenju informacij in znanja o podjetništvu. Nam se zdi najboljša promocija predstavitev dobrih praks. Imamo krasne primere podjetniških organizacij in socialnih podjetij, ki bi jih lahko promovirali v družbi in tako učinkovito širili tovrstne prakse,« je prepričana.
Po drugi strani opozarja, da zelena delovna mesta niso delovna mesta, ki bi prinašala hiter dobiček, temveč jih je treba živeti. »Gre za dolgoročnejši pogled na lastno blaginjo, blaginjo lokalnega okolja in tudi planeta. Bolj bi morali razmišljati o kakovosti življenja, o dobrem in zdravem. Idej na tem področju je v Sloveniji ogromno, imamo velik potencial, zato ne bi smeli biti v takšni krizi glede na to, kar imamo,« meni Karba, ki je hkrati prepričana, da je trajnostni razvoj edini način, da se rešimo iz krize, in najbolj smiseln način razvoja naše države. Priznava, da je neposrednih finančnih spodbud za zelena delovna mesta v Sloveniji malo.
Šola je priprava na odprtje zelenega delovnega mesta
Barbara Miklavčič Velikonja, ravnateljica Biotehniške šole v Šempetru pri Gorici, pravi, da je zanimanje njihovih dijakov za zelena delovna mesta precejšnje. »Veliko modulov v programih naše šole – še zlasti v programih kmetijsko-podjetniškega tehnika in naravovarstvenika – je usmerjenih v spodbujanje podjetništva in podjetniškega duha. Dijaki pri teh urah spoznavajo, kaj podjetništvo sploh je, proti koncu šolanja pa pripravijo projektne naloge.
Podjetništvo oziroma projektna naloga iz podjetništva sta eden od izbirnih predmetov na maturi, kjer dijaki, na primer, pokažejo, kako bi odprli sirarno, kako bi se lotil kmečkega turizma, kaj bi počeli z lastnim podjetjem. Naši dijaki že med šolanjem obiskujejo podjetja in posameznike, ki imajo na teh področjih veliko znanja in izkušenj. Kmetijsko-podjetniški tehnik, denimo, najbolj spoznava ekološko kmetijstvo.
Zadnje čase velik poudarek namenjamo oljkarstvu, tipično zelenem delovnem mestu, in čebelarstvu, radi bi se usmerili še v predelavo odpadkov v kmetijstvu in njihovo predelavo v koristno biomaso,« poudarja. Vse omenjene vsebine vnašajo v odprti kurikul šole in so nekakšna priprava, da lahko dijaki svoje ideje o lastnem zelenem delovnem mestu nazadnje tudi uresničijo.
»Veliko dijakov se po končanem šolanju zaposli doma na kmetiji, kar nekaj jih odpre kmečki turizem ali samostojno dejavnost, približno polovica jih odide na študij področja, na katerega so se usmerili že kot srednješolci. Nihče pa ni brezposeln,« zatrjuje ravnateljica šempetrske biotehniške šole. Dijaki šole pa svojo podjetniško žilico po opravljenem izobraževanju uresničijo tudi kot pršutarji, gojitelji polžev, oljkarji in čebelarji, razmišljajo pa tudi o manj znanih področjih, kakršno je, denimo, apiterapija.
Tudi Barbara Miklavčič Velikonja se strinja, da je velika ovira pri uresničevanju dobrih podjetniških idej pri nas pomanjkljiva informiranost o tem, kako odpreti lastno delovno mesto. »Tu je veliko razdrobljenosti. Zavod za zaposlovanje ima svoje informacijske točke, druge ustanove svoje. Če bi vse informacije zbrali na enem mestu, bi bilo mladim občutno lažje. Poleg tega bi morala imeti lokalna skupnost jasno strategijo, česa si želi na področju razvijanja zelenih delovnih mest, kaj to pomeni in kako bomo to dosegli,« razmišlja sogovornica.
Gojijo tudi čmrlje
Te uporabljajo v rastlinjakih, kjer gojijo zelenjavo, in za druge vrste opraševanja. Druga razmišlja o zdravljenju oziroma akupunkturi živali, spet tretji načrtujejo zaposlitev na ekokmetijah,« pravi Mihelj. Prepričan je, da gre spodbujanje nastajanja novih zelenih delovnih mestih v naši državi v pravo smer. Priložnosti je veliko, tudi v socialnem podjetništvu, pravi.
