Tiskane izdaje
Evropska komisija bo evropskemu svetu predvidoma naslednji teden predstavila predlog priporočil, ki naj bi jih upoštevale države članice za integracijo dolgotrajno brezposelnih na trg dela. S tem države hočejo spodbuditi, da bi temu, čedalje bolj perečemu vprašanju na trgu dela, posvetile še dodatno pozornost.
Od 23 milijonov Evropejcev, ki so ta čas brez službe, jih je v tem položaju že več kot 12 milijonov najmanj leto dni (dolgotrajna brezposelnost je brezposelnost, ki traja najmanj leto dni, če traja dve leti ali več, gre za zelo dolgotrajno brezposelnost), trend pa ni spodbuden. Delodajalci, ki z izboljševanjem gospodarskih razmer ponovno odpirajo delovna mesta, raje zaposlijo tiste, ki so od trga dela oddaljeni čim krajši čas, tako se z daljšanjem dobe brezposelnosti manjša možnost, da bi posameznik spet našel delo.
V prvem letu brezposelnosti se ponovno zaposli tretjina ljudi, v drugem letu delo najde še 23 odstotkov preostalih iskalcev zaposlitve, v tretjem letu pa 15 odstotkov. »Nujno je treba ukrepati, da se ne bi zgodilo, da se tisti, ki so izgubili delo med krizo, ne bi vrnili na trg delovne sile. Tudi zaradi demografskih razmer bomo v prihodnje potrebovali vsakogar,« je dejala Marianne Thyssen, evropska komisarka, pristojna za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile.
Kriza podvojila število ljudi, ki delo iščejo več kot leto dni
Po ugotovitvah evropske komisije je dolgotrajna brezposelnost od leta 2008 narasla za polovico, s 6,2 na 12,1 milijona ljudi, kar je že več kot pet odstotkov vse delovno aktivnega prebivalstva v EU. Zelo dolgotrajno brezposelnih je 7,3 milijona ljudi v primerjavi s 3,6 milijona v letu 2008. Med ljudmi, ki so brez dela, je delež dolgotrajno brezposelnih lansko leto dosegel skoraj polovico – v evrskem območju jo je presegel – da je slika še slabša, pa kaže podatek, da je 61 odstotkov vseh brez dela najmanj dve leti.
V Sloveniji se je od leta 2009, ko zavod za zaposlovanje beleži stalno rast dolgotrajno brezposelnih, njihovo število podvojilo. V prvem trimesečju letos jih je bilo že več kot 61.000, kar je pet odstotkov delovno aktivne populacije, od tega jih je več kot petina registrirana najmanj pet let. Največji delež dolgotrajno brezposelnih je v jugovzhodni statistični regiji. Najmanj leto dni je bil junija brez dela vsak deseti za delo sposoben Pomurec.
Ob teh podatkih evropska komisija opozarja, da je na ravni unije v evidencah držav članic manj kot tri četrtine dolgotrajno brezposelnih – po ocenah je v nacionalne registre najmanj zajetih v Veliki Britaniji, okoli 15 odstotkov, največ pa na Finskem, približno 95 odstotkov. To pomeni, da je dolgotrajno brezposlenih v EU verjetno okoli 16 milijonov.
Za Slovenijo navajajo, da ima registriranih nekaj manj kot 80 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, a na zavodu za zaposlovanje pravijo, da je stopnja višja, saj se na status vežejo tudi socialni prejemki. Med njimi na primer ni kakih 5000 ljudi v državi, za katere so skozi obravnave v sodelovanju s centrom za socialno delo ugotovili, da zaradi različnih okoliščin (socialne težave, težave v duševnem zdravju, droge ...) začasno niso sposobni oziroma ne zmorejo opravljati osemurnega delovnika.
Nujno je individualno in konsistentno delo z iskalci
Med tremi ukrepi, ki jih bo komisija predlagala državam za zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti, je tako promocija registracije brezposelnih oseb. Kot je pojasnila Thyssnova, jih mora država spodbujati k temu, jim povedati, zakaj je to zanje dobro, kakšne prednosti to prinaša. Kot ugotavljajo v Bruslju, je samo petina ukrepov za reševanje brezposelnosti namenjena dolgotrajno brezposelnim, članice pa bi v povprečju lahko v ta namen počrpale več sredstev iz evropskega socialnega sklada.
Komisija predlaga večjo individualno in konsistentno podporo dolgotrajnim iskalcem dela, za kar pa je potrebnega veliko angažmaja svetovalcev. V približno polovici držav članic brezposelnih zdaj sploh ne profilirajo, ne ugotavljajo, zakaj je nekdo težje zaposljiv, katera znanja mu manjkajo, katere so njegove prednosti ...
Z individualnim delom se vse to izkristalizira, rezultat naj bi bil podpis sporazuma, v katerem brezposelni in svetovalec določita, kaj bo brezposelni storil za to, da bo povečal svoje zaposlitvene možnosti ter kako mu bo zavod pri tem pomagal. Izboljšati je treba sodelovanje z delodajalci in tudi s centri za socialno delo, s katerimi se zdaj usklajujejo zavodi za zaposlovanje samo v tretjini držav članic. Za vse to je potrebna ustrezna usposobljenost svetovalcev, kar pa je, priznavajo v Bruslju, včasih tudi lahko težava.
Več ko je zavrnitev, manjša sta motivacija in samozavest
Analize, ki so jih še opravili za potrebe predloga, so pokazale, da v povprečju manj kot četrtina dolgotrajno brezposelnih prejema nadomestila – v Sloveniji je delež desetodstoten – in kot navajajo v Bruslju, to gotovo ne more biti razlog, da se ljudje ne vračajo na trg dela. Vzroki so poleg pomanjkanja kompetenc – večina posameznikov, ki dalj časa ne najdejo dela, ima zelo nizko izobrazbo oziroma so njihova znanja zastarela, v krizi se je pomembno spremenila struktura delovnih mest – povezani s posameznikovo motivacijo in razmišljanjem, ki se z daljšanjem brezposelnosti samo slabša.
O iniciativi, za katero pričakuje, da jo bo svet potrdil do konca letošnjega leta, pravi, da so jo pripravili na podlagi primerov dobrih praks.
»Države želimo spodbuditi, da se lotijo tega čedalje bolj perečega vprašanja in predlagamo ukrepe, ki so jih izvedli v nekaterih državah in so tudi z njimi uspeli zmanjšati stopnjo dolgotrajne brezposelnosti. Kako jih bodo uveljavili, da bodo čim bolj primerni za njihov trg, je odvisno od držav,« je pojasnila komisarka namen predloga, ki naj bi pripomogel k znižanju dolgotrajne brezposelnosti v sedmih letih za pet milijonov oseb.
