Od ljubiteljstva do največje ponudbe starih sort vrtnic pri nas

»Prav iz ničesar se je vsake nove dejavnosti, tudi ko gre za zelena delovna mesta, težko lotiti,« priznava Irena Kodele Krašna iz Budanj pri Ajdovščini, ki je pred letom in pol začela vzgajati in prodajati stare sorte vrtnic.

Toda odzivi so dobri: v svetu je vračanje starih zgodovinskih sort vrtnic v razcvetu, očitno imajo – od modernih jih ločijo prepoznavni vonj, drugačna oblika cvetov in odpornost na različne bolezni – čedalje več ljubiteljev tudi pri nas. »Iskali smo dejavnost, ki nam bi odgovarjala tudi po duši. Prej smo bili trsničarji, zato smo se želeli ukvarjati s čim podobnim,« priznava Irena Kodele Krašna. Tako je iz ljubiteljske žilice in želje po odporni, dišeči vrtnici na lastnem vrtu nastal največji nabor različnih zgodovinskih sort vrtnic v Sloveniji.

»Najprej smo jih uvažali, zdaj jih nekaj cepimo tudi sami. V ponudbi imamo več kot tristo različnih sort, skupaj s partnerji iz Srbije, Nizozemske, Anglije in Nemčije pa že več kot tisoč. Če si nekdo zaželi imeti prav posebno sorto, jo lahko dobimo v nekaj mesecih,« pravi sogovornica. Med njimi je najti izjemno redke vrtnice, različne rožne grme, popenjavke, plezavke, stebelne in Warnerjeve vrtnice.

Na vprašanje, kaj je najtežje pri ubiranju nekoliko nenavadne poslovne poti, odgovarja, da je vsaj na začetku, čeprav imaš veliko dobrih idej, veliko odvisno od ustvarjenega kapitala. »Težko je tudi zaradi plačilne nediscipline, poleg tega vsak dobavitelj želi, da mu plačaš vnaprej. Za zdaj se nismo prijavljali v noben projekt, kjer bi lahko pridobili sofinanciranje, za vse smo poskrbeli z lastnimi sredstvi. Pogoji za pridobitev sofinanciranja so včasih neživljenjski: za 30- ali 40-odstotno sofinanciranje se moraš obvezati, da bo na ta račun delovno mesto živelo več let. Vemo pa, da se danes razmere lahko spremenijo čez noč,« razmišlja Irena Kodele Krašna.

Večina kupcev rastlino še vedno posadi na vrt

Zanimanje kupcev je precejšnje. »Spomladi smo imeli nekaj predavanj o tem, katere vrtnice so primerne za pridobivanje rožne vode, šipkove marmelade, mil ... Vrtnice so užitne, njihovi cvetovi in šipki tudi. Kar precej naših kupcev želi iz vrtnic kaj narediti, večina pa je še vedno ljubiteljev, ki si želi imeti določeno vrtnico na svojem vrtu. Tistega, ki ima doma dišeče vrtnice, pa običajno zasrbijo prsti, da nabere še nekaj njihovih cvetov bodisi za dišeče blazinice bodisi za najrazličnejša darilca,« meni. Stare sorte vrtnic se od modernih razlikujejo predvsem po izrazitejšem vonju, obliki rožnega grma in odpornosti na bolezni.

»Prvi, ki je začel vzgajati moderne sorte vrtnic po vzoru starih sort, je bil David Austin iz Velike Britanije. Na začetku so njegova prizadevanja gledali malce postrani, danes pa je najpomembnejši žlahtnitelj vrtnic na svetu,« poudari sogovornica. Po njenih besedah si večina ljudi želi ponavljajoče cvetoče vrtnice, tako da moderne sorte, ki posnemajo zgodovinske, cvetijo večkrat v letu.

V Budanjah se s križanjem vrtnic ne ukvarjajo, čeprav tega v prihodnje ne izključujejo. Že zdaj pa si je katero od teh primerkov mogoče ogledati v njihovi spletni trgovini ali se pred nakupom posvetovati pri njih. Tistim, ki se odločajo za spletni nakup, Irena Kodele Krašna svetuje, naj vrtnico prej vsaj nekoliko spoznajo. »Da jo povohajo in ugotovijo, ali je to tisto, česar so si želeli. Vse vrtnice ne dišijo enako: nekatere imajo vonj, značilen za antične vrtnice, pri drugih so v ospredju sadne vonjave, tretje dišijo po mirti in klinčkih ...« pojasnjuje.