Tiskane izdaje
»Ko se začne vročinski val, prejmem po 100 klicev na dan. Vsak si želi, da mu klimatsko napravo dostavim, montiram ali popravim v istem hipu. Letos sem se noriji izognil z dopustom,« je povedal Bogdan Vidrih, ki se ukvarja s prodajo in montažo klimatskih naprav ter toplotnih črpalk. V zadnjem desetletju, odkar je samostojni podjetnik, opaža upad naročil med delodajalci.
Ko se je najhujša vročina polegla, se je monter Bogdan Vidrih iz Črnega Potoka vrnil v delovni pogon. »Sto klicev na dan je veliko število. Med montažo jih je toliko težko obvladovati,« je poletno povpraševanje po klimatskih napravah opisal sogovornik. Kako v gneči izbira, na katero stranko se bo najprej osredotočil? »Grem po vrsti. Bonton ima prednost,« se je nasmehnil Vidrih, ki se na teren podaja ob 6.30, domov se vrne okrog osme ure zvečer. Na dan zmontira dve, največ tri klimatske naprave, največ strank ima v okolici Ljubljane, hodi tudi na Gorenjsko in Štajersko. Strankam svetuje, naj se za nakup in redne letne servise odločajo zgodaj spomladi, saj se jim tako lažje posveti.
Razvrednotenje dela
»Pogosto nastane problem cena. Namreč, nespecializirani ponudniki, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi, denimo prodajo računalnikov, televizorjev, tonerjev in tiskalnikov, so v svojo ponudbo vključili še klimatske naprave. Zelo veliko sredstev namenijo za marketing, zelo malo pa za kakovostno montažo. Delujejo izključno s podizvajalci in ključna je samo najnižja cena. Ponavadi niso dovolj strokovni, njihove inštalacije so pod mejo sprejemljivega, zato je tudi cena nižja, saj drugače ne morejo konkurirati kakovostnim monterjem. Nizka cena zato skoraj vedno prinese s sabo probleme.
Če se nekdo spusti na takšno cenovno raven, je jasno, da pri montaži uporablja manj kakovostne materiale, njegova storitev je na hitro opravljena, brez prave pozornosti do izdelka in stranke. Vendar strankam ta cena pade v oči in jo potem zahtevajo tudi od nas. Takšen trg razvrednoti delo vseh, ki se profesionalno ukvarjamo s to dejavnostjo. Stranka zahteva kakovostno storitev, poskuša se pogajati. Tudi v takšnih primerih dobiš trdo kožo,« je razkril Vidrih, ki mu kljub temu dela ne primanjkuje. Preostali del leta se ukvarja s toplotnimi črpalkami in strojnimi inštalacijami.
Najpogostejši naročniki klimatskih naprav, s katerimi posluje, so zasebniki. Opaža, da so podjetja, ki se odločajo za nabavo, vse bolj redka. »Za nakup se ne odločajo, večinoma jih zanima popravljanje starih klimatskih naprav, prosijo, naj jih spravimo v pogon,« je predstavil izkušnje z delodajalci in dodal, da je življenjska doba klimatske naprave ugledne blagovne znamke najmanj 15 let, kitajske – rezervni deli zanjo so skoraj nedobavljivi – približno pet: »Če imaš srečo.«
Inšpektorat le svetuje
Če se delodajalec odloči za namestitev klimatskih naprav, na Inšpektoratu RS za delo priporočajo, naj bo temperatura zraka v delovnem prostoru do sedem stopinj Celzija nižja od zunanje temperature. Klimatske naprave po zakonu niso obvezne v delovnih prostorih, vendar morajo delodajalci skrbeti, da v njih temperatura zraka ne preseže 28 stopinj Celzija. Izjema so vroči delovni prostori, v katerih termometer lahko preseže omenjeno raven, vendar mora delodajalec v tem primeru zagotoviti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi prostori, ni višja od 20 stopinj Celzija.
Ko se delovni prostori segrejejo nad 28 stopinj Celzija (ponavadi kot posledica povišanih zunanjih temperatur), mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje in sprejemati potrebne ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, lahko delodajalec izvede začasne, ki veljajo le v času preseženih najvišjih dovoljenih temperatur. Najpogostejši so organizacijski ukrepi: prerazporeditev in krajšanje delovnega časa, pogostejši in daljši odmori, osvežilni brezalkoholni napitki, zmanjšanje intenzivnosti dela, skrajni ukrep je lahko prekinitev delovnega procesa. Delodajalčeva dolžnost je zagotoviti delavcem varnost in zdravje v povezavi z delom; katere ukrepe bo izvedel, se odloči sam. Te mora opredeliti v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Zakonodaja ne predpisuje konkretnih ukrepov, inšpektorat zato samo svetuje, kateri so primerni.
Našteto določa pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, obstajajo pa tudi kolektivne pogodbe z določbami, ki so urejene drugače kot v pravilniku.
Nenapovedani nadzor
Inšpektorat za delo je v prvi polovici letošnjega leta obravnaval 13 kršitev glede zagotavljanja ustreznih temperatur zraka v delovnih prostorih. V primerjavi s preteklostjo ugotavljajo povečano število prijav zaradi visokih temperatur. »Inšpektorji prejete prijave obravnavajo v najkrajšem možnem času glede na vsebino prijave. Nadzor izvedejo nenapovedano. V delovnih prostorih s termometrom izmerijo temperaturo in pregledajo druge delovne razmere (osebna varovalna oprema, možnost hlajenja, omogočanje zadostne količine raznih napitkov, uravnavanje delovnega časa …). V večjem številu primerov ugotavljajo, da delodajalci nimajo sprejetih ukrepov za varovanje delavcev pred tveganji zaradi povišanih temperatur,« so zapisali na Inšpektoratu RS za delo.
Ko ugotovijo, da delodajalec ni izvedel zadostnih ukrepov glede povišanih temperatur, mu izdajo ureditveno odločbo, v kateri glede na tehnološki proces, ki ga izvaja, navedejo primerne ukrepe. S kontrolnimi pregledi – izvajajo jih po potrebi – ugotavljajo, ali jih je delodajalec tudi uresničil. Praviloma delodajalci odločbe izvršijo, v nasprotnem primeru jih kaznujejo: v prekrškovnem postopku globa znaša od 4500 do 20.000 evrov.
