Konferenčna dvorana je tudi soba za počitek

Po izsledkih ameriške fundacije, ki proučuje spanje, so Japonci tisti, ki med delovnimi dnevi spijo najmanj na svetu. V službo se odpravijo po šestih urah in 22 minutah spanja na noč (v povprečju). Tamkajšnje ministrstvo za zdravje je opozorilo delodajalce, da je za večjo učinkovitost priporočljivo zaposlenim omogočiti polurni dremež v zgodnjem popoldnevu.

Zaradi dolgih voženj v službo in nadurnega dela se številni Japonci spopadajo z zaspanostjo na delovnem mestu. Vse več podjetij dovoljuje svojim zaposlenim dremež v službi, da bi dvignili raven učinkovitosti in se izognili morebitnim napakam ob manjši zbranosti, piše Guardian.

Pri osaškem podjetju Hugo so dremež na delovnem mestu uvedli pred sedmimi leti. Polurni premor si lahko zaposleni vzamejo med 13. in 16. uro. »Če ne moreš hitro ali ustrezno sprejemati odločitev ali razvijati dobre ideje, je vzrok najverjetneje zaspanost. Po kratkem spancu se osvežimo in smo pri nadaljnjem delu prav gotovo učinkovitejši,« je dejal predsednik podjetja Daisuke Nakata, navaja The Sydney Morning Herald.

Pri korporaciji Okuta so možnost dremeža v službi predstavili pred dvema letoma. Zaposleni lahko zadremajo za 15 do 20 minut. Ko začutijo zaspanost, se naslonijo na pisalno mizo ali umaknejo v preddverje in zaspijo. Na sedežu podjetja Gmo Internet v Tokiu pa je zaposlenim po kosilu na voljo osrednja konferenčna dvorana, ki jo spremenijo v prostor za počitek. Zaposleni si lahko odpočijejo na zložljivih posteljah ob zatemnjenih oknih in sproščujoči glasbi, so zapisali pri The Japan Times. Začasni spalni prostor jim je na voljo eno uro od 12.30. Vsak dan je zasedenih približno 80 odstotkov postelj. »Počitek je pomemben za nadaljnje delo, saj popoldne laže razvijamo nove ideje,« je povedal Aki Hosoda, zaposlen na oddelku za odnose z javnostjo.

Prostor za krepčilni spanec pa ponujajo tudi za tovrstni počitek specializirana podjetja. Ohirune Cafe Corne v Tokiu je dremalni salon, v katerem si lahko ob delovnih naporih oddahnejo le ženske. Stranke za deset minut spanca odštejejo približno 1,15 evra. Pomirjujoče odišavljen salon jim ponuja ležišča z baldahinom. Med 17 različnimi vzglavniki si lahko izberejo zase najustreznejšega, na voljo so tudi pižame.

Budnost ponavadi pade proti sredini dneva

»Zaposleni si vzamejo premor za cigareto ali za kavo, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi kdo – med dolgimi delovniki – tudi zaspal, če mu to veliko pomeni. Če čuti potrebo po počitku, je ta zanj osvežitev. In to je gotovo bolje kot imeti zaspanega delavca, ki ves dan zeha. Kratek spanec je lahko osvežujoč, a ne za vsakogar,« je o morebitni umestitvi japonskega koncepta v slovensko okolje razmišljal dr. Bojan Rojc, specialist nevrolog in predavatelj na Univerzi na Primorskem.

Vsak posameznik ima v dnevu izbrane ure, ko je njegova budnost na vrhuncu, in je takrat bolj zbran in učinkovit pri svojih delovnih nalogah. »Na splošno smo najučinkovitejši zjutraj, nekaj ur po tem, ko se zbudimo. Proti sredini dneva budnost pade. Kratek krepčilni spanec po kosilu je koristen, pozneje pa ne, saj oteži in pomakne nočnega,« je povedala dr. Barbara Gnidovec Stražišar, vodja ambulante za motnje spanja otrok na ljubljanski pediatrični kliniki.

Na vprašanje, koliko ur bi bilo optimalno spati med delovnimi dnevi, da bi prišli na delovno mesto spočiti in učinkoviti, dr. Barbara Gnidovec Stražišar odgovarja, da ni splošno predpisane količine. »Na budnost vpliva tudi notranji ritem, biološka ura, ki pa se med posamezniki razlikuje. Usklajuje telesno temperaturo, krvni pritisk, izločanje hormona melatonina ...« je pojasnila in dodala, da se količina spanja med ljudmi zelo razlikuje. Nekaterim zadostuje šest ur na noč, drugim tudi osem ni dovolj, sta si bila edina z dr. Bojanom Rojcem. »V povprečju splošna populacija spi od sedem ur in pol do osem na noč. Vendar mora vsak pri sebi ugotoviti, koliko potrebuje, da bi se zjutraj zbudil spočit,« je poudaril, Gnidovec Stražišarjeva pa je postregla s podatkom, da ljudje v povprečju spijo uro manj kakor pred petdesetimi leti.

Najslabše je menjavanje spalnega ritma

Spanje in budnost uravnavata dva mehanizma: homeostatski in cirkadiani. »Prvi pove, da dalj časa, ko ne spimo, večjo potrebo po spanju imamo. Če smo budni 24 ur, imamo večjo potrebo po spanju, kot če ne spimo 12 ur. Drugi pa pravi, da ni enako, če gremo spat zjutraj ali zvečer, kar se pozna pri tako imenovanem jetlegu; takrat se nam cirkadiani ritem poruši. Če zaspiš ob peti uri zjutraj, vajen pa si v posteljo leči zvečer, spanec ne bo tako kakovosten kot večerni,« je poudaril dr. Bojan Rojc in dodal, da je najslabše za zbranost pri delu menjavanje spalnega ritma. »V nočnih izmenah je človek zaradi neusklajenih notranjih ritmov najmanj učinkovit,« je povedala dr. Barbara Gnidovec Stražišar.

Na stanje budnosti vplivajo tudi drugi dejavniki, denimo stres, zaradi katerega je težko zaspati, socialni stiki, ki držijo posameznika bolj budnega kot monotono okolje, hrana, ta ima uspavalni učinek ...