Letos štiri tisoč novih delovnih mest

Ljubljana - Delodajalci v naslednje pol leta napovedujejo rast zaposlenosti in približno štiri tisoč novih delovnih mest, kaže anketa med delodajalci, ki so jo aprila izvedli na zavodu za zaposlovanje. Največjo rast zaposlovanja napovedujejo dejavnosti, ki najbolj vplivajo na rast BDP: predelovalna industrija, gradbeništvo, promet, trgovina ter druge poslovne dejavnosti, v kateri naj bi bila rast 2,2-odstotna.

Tri tisoč delodajalcev, ki je sodelovalo v anketi, načrtuje v naslednje pol leta 16 tisoč novih zaposlitev. Večina teh delovnih mest bo za določen čas zaradi nadomeščanja, 4 tisoč pa bo novih delovnih mest. »Če se bo stanje na trgu dela normaliziralo, na zavodu predvidevamo, da bo najbolj primanjkovalo poklicev v gradbeništvu, v predelovalnih dejavnostih, zlasti na področju kovinarstva, veliko potreb pa bo tudi po elektrotehnikih in elektroinženirjih. Kar zadeva univerzitetno izobražen kader je že dolgo znano, da imajo diplomanti družboslovnih fakultet manj možnosti za zaposlitev. Odkar se je zaprlo zaposlovanje v javnem sektorju so se diplomantom družboslovnih fakultet možnosti bistveno zmanjšale. Če hočemo biti uspešni, bomo morali na vseh področjih, tudi v javnem sektorju, zaposlovati nove, propulzivne kadre,« je povedala direktorica zavoda za zaposlovanje Mavricija Batič.

V naslednjih petih letih še dodatna sredstva

Po besedah Zorana Kotolenka z ministrstva za delo bodo imeli na ministrstvu v okviru nove finančne perspektive do leta 2020 na voljo 600 milijonov evrov, kar je 50 odstotkov več od sredstev v iztekajočem se obdobju. Večina, 400 milijonov evrov, bo namenjenih za vzpodbujanje zaposlovanja, 200 milijonov evrov bo odpadlo na socialo.

Od 400 milijonov evrov, namenjenih vzpodbujanju zaposlovanja, je v prvi naložbi 200 milijonov evrov namenjenih vlaganju v programe za brezposelne starejše in v ljudi z nizko izobrazbo. Velik del ukrepov bodo namenili aktivnemu in zdravemu staranju; z omenjenimi programi bodo motivirali starejše ljudi za učenje, del sredstev pa je namenjen tudi promociji zdravega načina življenja.

»Da bodo ta vlaganja čim bolj učinkovita, bomo poleg vzpodbud za zaposlovanje financirali tudi usposabljanja na delovnih mestih in v sistemih jasno definirati, katera vlaganja dajejo čim boljše rezultate. Temu je namenjena tudi strategija pametne specializacije, ki bo sestavni del tega programa in bo sprejeta še ta mesec. V njej bodo izpostavljene tiste verige znanja, kjer bodo v prihodnjih letih največji potenciali, predvsem zelena delovna mesta,« je povedal Kotolenko.

Sloveniji bo poleg sredstev iz evropskega socialnega sklada prvič na voljo tudi 50 milijnov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ki bodo namenjena vlaganju v infrastrukturo. Razlika od sedanje finančne perspektive je tudi v tem, da ima Slovenija na voljo tudi sredstva za vlaganje v socialno aktivacijo in sredstva za deinstitucionalizacijo na področju socialnih storitev, kjer so pred nami veliki izzivi. Gre za vzpostavitev ljudem prijaznejših storitev na področju socialnega varstva in tam kjer je to mogoče, izogibanje institucionalni oskrbi. Namesto domov za ostarele, ki delujejo po principih bolnišnice, bodo gradili bivanjske enote, primerne za manjše skupine starejših ljudi in ljudi s posebnimi potrebami. Sredstva za nakup stanovanj, v katerih bodo izvajali omenjene programe, bodo črpali iz regionalnega sklada.

Starejši nad 50 let bistveno težje zaposljivi od mladih

Pri pripravi novega operativnega programa je bilo v v pogajanjih z evropsko komisijo opravljenih veliko analiz iz katerih so jasno vidni problemi, ki izhajajo predvsem iz strukturnih neskladij na področju zaposlovanja. V Sloveniji imamo več kot polovico dolgotrajno brezposelnih, več kot 30 odstotkov ljudi, ki imajo nizko izobrazbo, po kateri bo vedno manj povpraševanja in čedalje več brezposelnih starejših od 50 let, ki so bistveno težje zaposljivi kot brezposelni mladi. Na področju zaposlovanja bo večina vlaganj namenjena tem skupinam brezposelnih.

Na področju sociale bo potekala socialna aktivacija 20 tisoč ljudi, ki so najtežje zaposljivi in ne morejo konkurirati za zaposlitev zaradi težav,ki izvirajo iz dolgotrajne brezposelnosti. Gre za ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem, zdravstvene težave, ki so posledica dolgotrajne brezposelnosti, ter ljudi z različnimi odvisnostmi.