Tiskane izdaje
Brezposelni v Posavju so brez službe pet mesecev in deset dni dlje, kot povprečni Slovenec brez dela. Posledično je 58 odstotkov brezposelnih v regiji v evidence zavoda za zaposlovanje vpisano več kot leto dni (v Sloveniji 52,5 odstotka), 40 odstotkov (32,6) več kot dve leti. S starostjo se možnost pridobitve nove službe zmanjšuje. Posavci ki ostanejo brez zaposlitve v zadnjem desetletju delovne dobe, povprečno na nov delovni dan čakajo dobrih pet let.
Razlogov za nadpovprečno dolgotrajno brezposelnost je v regiji več, pojasnjuje vodja območne enote zavoda Irena Pirc. Med brezposelnimi je 20,7 odstotka invalidov (v Sloveniji jih je 15 odstotkov). Težavo so alkoholizem in dolgotrajne bolezni. Hkrati je potreb po delavcih malo, velikih novih zaposlovalcev vse od Sevnice do Brežic praktično ni.
Ker po spremembi zakonodaje leta 2013 zasebni sektor razpise za nova delovna mesta ni več dolžan prijavljati na zavod, ta popolnih evidenc o potrebah po delovni sili nima. Delni podatki nakazujejo negativen trend, pravi Pirčeva: »V prvih štirih mesecih letošnjega leta so delodajalci prijavili 802 potrebi, oziroma 8,4 odstotka manj, kot v enakem obdobju lani. Opažamo povečan odliv brezposelnih na delovna mesta v druge regije.«
Kljub zaskrbljujoči strukturi brezposelnih v primerjavi s Slovenijo - delež starih do 30 let se je v letu dni s 27 znižal na slovensko povprečje pri 24,1 odstotku - na območni enoti ocenjujejo, da bo konec leta uradno brez prihodkov 4.220 oseb, najmanj po letu 2009, ko je bilo brez dela 3.830 Posavcev. V letih 2012 in 2013 je bilo v regiji skoraj 5.000 brezposelnih, natančneje 4.934 oziroma 4.982. Konce zadnjega decembra so jih zabeležili natančno 4.600, pred razmahom gospodarske krize leta 2008 pa le 2.696.
Kljub visoki stopnji brezposelnosti (13,9 odstotka marca letos, v Sloveniji 12,8 odstotka) posebnost posavskega trga dela ostaja veliko število tujih delavcev. Na zavodu števila mnogih zaposlenih prišlekov iz albansko govorečih območij v zasebnih gradbenih podjetjih ne poznajo, razpolagajo pa s številkami za izdana delovna dovoljenja v kmetijstvu. Letos so jih zaenkrat podelili 232 oziroma 45 več, kot v primerljivih lanskih mesecih.
Mnogi pridelovalci sadja in zelenjave pravijo, da slovenski delavci ne dosegajo norm in na delovnih mestih ne zdržijo dolgo. Posavski obiralci sadja vračajo žogico, češ da ob nizkih plačilih, ki komaj presežejo znesek dveh evrov, in ob neplačanem prevozu na delo po odštetih stroških bencina delajo praktično zgolj za malico.
Največji slovenski sadjar Evrosad bo letos potrebo po 50 delavcih za redčenje plodov verjetno zadovoljil s slovensko delovno silo. Mnogi prevozniki so za poti v nevarnejše države izven EU prisiljeni najeti tujo delovno silo. Podobno obstajajo povpraševanja posavskih podjetij po tujih varilcih in monterjih. Zavod je letos tako kljub poskusu spodbujanja sklepanja delovnih razmerij z domačimi delavci izdal 50 dovoljenj za zaposlitev tujcev, lani v enakem obdobju 90.
