Ne višina, definicija minimalne plače je napačna

Ljubljana – Sindikati, ki bodo 1. septembra začeli zbirati podpise za spremembo zakona o minimalni plači, vztrajajo, da ne gre za njen dvig, ampak za spremembo definicije, iz katere bi bili v prihodnje izvzeti dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo.

Povprečni dodatek za uro nočnega dela znaša 1,58 evrov bruto, kar pomeni, da za nobeno od teh dejavnosti dodatni stroški ne bi bili visoki, je povedala Andreja Poje iz svobodnih sindikatov. Natančnih podatkov, koliko prejemnikov minimalne plače v zasebnem sektorju bi zajele spremembe, v sindikatih nimajo. Po podatkih Ajpesa je 40 tisoč vseh prejemnikov minimalne plače, kar pomeni šest odstotkov vseh zaposlenih in le majhen delež od teh delavcev opravlja delo ponoči, ob nedeljah in praznikih.

Glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati opravili med 96 tisoč zaposlenimi, jih 5,6 odstotka prejema minimalno plačo; med temi jih dodatek za nočno delo prejema 1,1 odstotka, za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka. Po podatkih ministrstva za javno upravo je 0,1 odstotka zaposlenih v javnem sektorju prejemalo minimalno plačo in dodatek za nočno delo, 0,7 odstotka minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo ter 0,3 odstotka minimalno plačo in dodatek za delo med prazniki.

V Nemčiji več delovnih mest

Po besedah Thorstena Schultena iz Fundacije Hans Böckler Stiftung je Slovenija edina evropska država, kjer so dodatki vključeni v minimalno plačo. »V Nemčiji, kjer smo si za uvedbo minimalne plače prizadevali zadnjih deset let, so uvedbi nasprotovali delodajalci in večina ekonomistov z argumentom, da bo minimalna plača pokopala nemško gospodarstvo. Uresničila se ni nobena od teh črnih napovedi. Število delovnih mest od uvedbe minimalne plače v začetku letošnjega leta v Nemčiji narašča, kar dokazuje, da je za izgubo delovnih mest potreben splet različnih okoliščin. Minimalna plača sama po sebi ne more biti vzrok za naraščanje brezposelnosti, opazili pa smo, da je njen dvig vplival na dvig cen nekaterih storitev.

Potrebujemo dogovor socialnih partnerjev

Po besedah ministrice Anje Kopač Mrak se bo vlada do predloga sprememb opredelila predvidoma septembra ali oktobra, ko bo zakon v DZ. »Minimalna plača je socialna in ekonomska kategorija in sedanja definicija je pomanjkljiva. Kdor dela nočno in izmensko delo, ne more biti enako plačan kot nekdo z običajnim delavnikom. Po drugi strani je treba upoštevati tudi stališče in potrebe gospodarstva, zato bo treba najti soglasje socialnih partnerjev,« je dejala ministrica in poudarila, da bo treba najti tudi rešitev, da stroškov dviga minimalne plače ne bi v celoti nosili delodajalci.

Sindikati imajo od 1. septembra 60 dnevni rok, da zberejo 5000 podpisov, nato lahko predlog za spremembo zakona vložijo v parlamentarno proceduro.