Neplačano pripravništvo je izkoriščanje

Ljubljana – V času, ko za mlade v Sloveniji ni zaposlitev in ko država rešuje kadrovske zadrege z volunterskim pripravništvom, sindikat Mladi plus opozarja novo vlado, naj uredi položaj neplačanih pripravnikov.

Čeprav so se koalicijske stranke v koalicijski pogodbi zavezale, da neplačane obvezne prakse in pripravništva niso dopustna, je bil do 10. septembra odprt razpis ministrstva za šolstvo. Z njim so iskali 200 volonterskih pripravnikov za šole in zavode ter 47 volonterskih pripravnikov za vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok.

Na to so se glasno odzvali v sindikatu Mladi plus, ki zahtevajo, da se tovrstno izkoriščanje takoj neha. Zato so tudi pozvali koalicijo, naj predstavi ukrepe, s katerimi bo preprečila izkoriščanje mladih in jih za delo ustrezno plačala. Odzvali so se v SMC, kjer pravijo, da so »odločno zoper kakršnokoli izkoriščanje mladih«. Preostali koalicijski partnerki – Desus in SD – pa se do zaključka redakcije o tem nista izrekli.

Koalicijska pogodba sicer predvideva vzpostavitev vavčerskega sistema, ki povečuje izbiro, katerega delodajalca izbrati za opravljanje prakse, obenem pa motivira delodajalca za pridobivanje mladih kadrov.

Podatke o številu volonterjev je nemogoče pridobiti, saj se s temi številkami pač nihče noče »pohvaliti«.

Sanja Leban Trojar, predsednica sindikata Mladi Plus, je opozorila, da uradnih podatkov o številu volonterskih pripravnikov pravzaprav ni, to pa so potrdili tudi na statističnem uradu. Zato so jih na sindikatu v lanskem letu poskušali pridobiti s pomočjo ankete. Povprašali so 345 mladih in ugotovili, da jih je 71 odstotkov pripravništvo opravljalo v javni instituciji, večinoma v šolah in na univerzitetni ravni. Slabi dve tretjini (60 odstotkov) izobraženih mladih sta pripravništvo opravljali brez plačila – prejeli niso niti povračila za malico in prevoz na delo (to je bilo še pred sprejetjem novega zakona, ki te dve povračili zahteva).

Delodajalci ne spoštujejo zakonodaje

Po lani sprejetem zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) morajo tudi volonterski pripravniki dobiti povrnjene stroške za malico in prevoz. A mnogo pripravnikov ostane brez tega denarja, zato na sindikatu mladim svetujejo prijavo na inšpektorat za delo. »Mlade glasno pozivamo, da o vseh nepravilnostih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, naj bo plačano ali ne, obvestijo pristojno inšpekcijo in nas, da jim pomagamo, če je to potrebno.«

Zakaj torej inšpektorji niso učinkoviti in zakaj je toliko zlorab? Težava je v kadrovski »podhranjenosti« inšpektorata, kjer je zaposlenih 80 inšpektorjev, od tega 46 za nadzor delovnih razmerij. Vsi ti inšpektorji morajo nadzorovati okoli 190.000 poslovnih subjektov, zato se na sindikatu zavedajo, da je nadzor »praktično nemogoč«. In prav zato morajo pripravniki sami opozarjati na nepravilnosti.

Stop izkoriščanju

Ker mladi delajo zgolj za to, da pridobijo delovne izkušnje in možnost opravljanja strokovnih izpitov, jim je – kot poudarjajo na sindikatu – osamosvajanje popolnoma onemogočeno. In tudi uspešno opravljeno pripravništvo v javni upravi, zaradi Zujfa, žal ne vodi v redno zaposlitev. Na sindikatu zato dodajajo, da bodo tej izkoriščevalski praksi, ki je v Sloveniji razširjena kar v državnih institucijah, nasprotovali vse do njene prekinitve. Mladi (in malo manj mladi), pripravniki, samozaposleni in drugi prekerci namreč pozabljajo, da v svoji bitki niso sami. Povezovanje, sodelovanje in ukrepanje je tisto, ki lahko pomaga ne le posamezniku, ampak vsem, ki so v podobni situaciji.

Ministrica je proti

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je volonterskemu pripravništvu izrazito nenaklonjena in poudarja, da na ministrstvu nimajo volonterskih pripravnikov. Tudi v novi koalicijski pogodbi je zapisano, da neplačana pripravništva na področjih, kjer zakonodaja predvideva obvezno pripravništvo, to ni dopustno.

Na področju socialnega dela, kjer je pripravništvo po zakonu še obvezno, ga ministrstvo sofinancira s sredstvi Evropskega socialnega sklada (ESS). Gre za ukrep spodbujanja zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva. Program se izvaja v letošnjem letu, zanj pa je namenjenih dva milijona evrov.

V okviru tega programa prijavitelji na javni razpis (v glavnem centri za socialno delo, varstveno-delovni centri, nevladne organizacije) zaposlijo iskalca prve zaposlitve s področja socialnega varstva kot pripravnika, mu omogočijo mentorstvo, ustrezno usposabljanje, ob koncu opravljanje strokovnega izpita s področja socialnega varstva, pa tudi možnost zaposlitve po zaključeni izobrazbi.

Na ministrstvu bodo v kratkem objavili razpis »Iz faksa takoj praksa«, ki bo namenjen financiranju pripravništva ob prehodu visoko izobraženih iz izobraževanja na trg dela. Poleg tega je sofinanciranje pripravništev eden od predvidenih ukrepov programa Jamstva za mlade v prihodnjem letu. Podoben ukrep so tudi mentorske sheme, ki se že izvajajo. Tudi pri tem ukrepu je namen javnega povabila spodbujanje prenosa znanj in izkušenj na novozaposlene mlade. Ciljna skupina so mladi iskalci zaposlitve, stari do 30 let. Izbrani delodajalci zaposlitev vključijo mlade osebe iz ciljne skupine za polni delovni čas za obdobje 12 mesecev in pridobijo subvencijo v višini 5000 evrov. Sklad krije tudi strošek predhodnega zdravniškega pregleda in strošek mentorja.