Novinarji so zadnje čase med najtežje zaposljivimi

Novinarstvo je zadnje čase eden najmanj perspektivnih poklicev: rednih zaposlitev za mlade novinarje tako rekoč ni, ponudba na trgu delovne sile je veliko večja od povpraševanja, v medijih odpuščajo. Konec lanskega leta je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 152 brezposelnih novinarjev, to je največ v zadnjih desetih letih.

Številke niso spodbudne: letos se je do konca julija v evidenco brezposelnih na zavodu prijavilo 45 in odjavilo 46 ljudi, ki so pred nastopom brezposelnosti opravljali poklic novinarja. Konec julija je bilo uradno registriranih 78 brezposelnih z različnimi stopnjami izobrazbe na področju novinarstva (diplomiranih novinarjev, magistrov novinarskih študij in univerzitetnih diplomiranih novinarjev) oziroma 132 brezposelnih, ki so nazadnje opravljali poklic novinarja.

Med njimi je bila večina (dobrih 67 odstotkov) žensk. Največ brezposelnih novinark in novinarjev (dobrih 61 odstotkov) je starih od 30 do 49 let. Med 132 brezposelnimi poklicnimi novinarji, ki so bili prijavljeni v evidenci konec julija, je bilo 38 trajnih presežkov, štiri osebe pa so izgubile zaposlitev zaradi stečaja podjetja. Med njimi je bilo dolgotrajno brezposelnih (dlje kot eno leto) 73 novinarjev oziroma 55,3 odstotka vseh brezposelnih novinarjev; 16 novinarjev je bilo iskalcev prve zaposlitve.

V letih pred krizo je bilo v registru brezposelnih od 42 do 62 novinarjev, v letih od 2010 do danes pa je to število začelo strmo naraščati.

Na zavodu v povprečju deset mesecev in pol

Med poklicnimi novinarji, ki jim je letos do konca julija uspelo najti zaposlitev, je bilo dve tretjini žensk in tretjina moških. V povprečju so bili stari malo manj kot 38 let in so imeli slabih devet let delovne dobe. Preden so našli zaposlitev, so bili na zavodu prijavljeni deset mesecev in pol.

Iz podatkov o zaposlitvenih ciljih brezposelnih novinarjev je mogoče razbrati, da si večina želi delati v novinarstvu, dobra tretjina pa se jih je pripravljena zaposliti tudi na drugih področjih.  

Za več kot polovico novinarjev, ki so letos našli zaposlitev, ni popolnih podatkov, v katerih dejavnostih so se zaposlili. Med drugim se jih je pet zaposlilo v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, štirje v dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih vozil, nekaj pa še v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.

Pomembno je mreženje v času zaposlitve

Največ težav pri zaposlovanju imajo zadnje čase poklici s področja družboslovja, jezikoslovja in umetnosti, med njimi predvsem analitiki poslovnih procesov in organizacije dela, predmetni učitelji v osnovni šoli, strokovnjaki za razvoj kadrov in karierno svetovanje, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci ter vizualni umetniki.

Med njimi so vedno številnejši tudi novinarji, zato smo se na zavodu pozanimali, kako jim pomagajo pri iskanju zaposlitve. »Novinarji, tako kot drugi brezposelni, ob prijavi v evidenco s svojim svetovalcem pripravijo svoj načrt iskanja zaposlitve – opredelijo glavna poklicna področja, na katerih bodo iskali zaposlitev, s katerimi aktivnostmi, na katerem geografskem območju; po potrebi so v zaposlitveni načrt vključeni še drugi dogovori. V svetovalnem razgovoru je ključno poiskati možnosti za zaposlitev, ki so za človeka najbolj uresničljive. Za novinarje je pomembno, kje so si nabirali izkušnje, kaj so že delali, kako so v času izobraževanja ali dosedanjega dela oblikovali mrežo, ki bi jim pri iskanju zaposlitve lahko pomagala,« je pojasnila Tanja Podobnik Zec.

FDV omejuje vpis

V letošnjem študijskem letu so na fakulteti za družbene vede število vpisnih mest v prvi letnik novinarstva znižali s 40 na 35, kar je najmanjši vpis od velike prenove študijskih programov leta 1991. Ker je 61 maturantov novinarski študij zapisalo kot prvo željo ob vpisu na fakulteto, ima program tudi letos omejitev. 

»Na katedri za novinarstvo se zavedamo težkih razmer na trgu delovne sile, ki niso značilne samo za medije in novinarstvo. Zdaj v Sloveniji verjetno ni zelo perspektiven tako rekoč noben visokošolski poklic oziroma profil, pri čemer je spremembe na trgu delovne sile težko napovedovati in predvidevati. V tem kontekstu člani katedre javno opozarjamo na težke razmere na trgu, študijski program prilagajamo spremembam v novinarstvu in ohranjamo tesen odnos z delodajalci,« je povedal predstojnik katedre za novinarstvo Igor Vobič.

Na vprašanje, ali so zaostrenim razmeram na trgu prilagodili tudi študij, je Vobič pojasnil, da študijski program prilagajajo slovenskim in tujim novinarskim trendom. Razen tega si na fakulteti prizadevajo, da so v stiku z medijskimi hišami. V okviru praktičnega usposabljanja študentov, ki poteka v vseh vodilnih slovenskih medijih, ima fakulteta sklenjene formalne dogovore o sodelovanju, kar študentom po diplomi olajša prehod iz predavalnic v uredništva.