Opozorijo naj na svoj adut – to so izkušnje

 Letos se je zaposlilo 2615 brezposelnih žensk, ki so starejše od 50 let, kar je dobrih pet odstotkov vseh zaposlitev

Objavljeno
17. september 2015 18.04
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
V času konjunkture, ko zaposlovanje raste, delodajalci zaposlujejo mlajše, izobražene ljudi, to pa pomeni, da se veča brezposelnost med starejšimi, med ljudmi brez izobrazbe in med ljudmi z različnimi omejitvami. Ti zlahka postanejo dolgotrajno brezposelni. V zadnjem času na zavodu opažajo večji delež dolgotrajno brezposelnih žensk v starostni skupini nad 50 let.

Avgusta je bilo v evidenci 1477 brezposelnih žensk, starih 50 let in več, ki so bile brez dela osem let in več. Največ se jih je na zavodu prijavilo zaradi prenehanja zaposlitve za določen čas, bile so presežne delavke ali pa jim je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja podjetja. Med njimi je največ čistilk, strežnic in gospodinjskih pomočnic, delavk za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in prodajalk.

Primerjava treh obdobij (december 2005, december 2009, avgust 2015) kaže, da se je izobrazbena struktura brezposelnih žensk, starih 50 let in več, spreminjala. Zmanjševal se je delež žensk z nižjimi stopnjami izobrazbe (s 50,2 odstotka marca 2005 na 35,6 odstotka avgusta letos med ženskami z osnovnošolsko izobrazbo ter v istem obdobju s 5,7 na 3,6 odstotka med tistimi z nižjo poklicno izobrazbo), povečeval pa delež žensk s poklicno izobrazbo, in sicer z 22,4 na 24,7 odstotka. Delež starejših žensk s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo se je povečal s 17,3 na 26,1 odstotka, delež žensk z visokošolsko izobrazbo prve stopnje je dvakrat večji (s treh na 6,4 odstotka). Delež starejših žensk z visokošolsko izobrazbo druge stopnje se je povečal z 1,3 na 3,4 odstotka, število brezposelnih žensk se povečuje tudi pri starejših z visokošolsko izobrazbo tretje stopnje.

V vseh treh obdobjih, ki smo jih vzeli za primerjavo, je bilo med brezposelnimi ženskami, starimi 50 let in več, največ čistilk, strežnic in gospodinjskih pomočnic, delavk za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, tajnic in prodajalk. Takoj za njimi so bile v letih 2005 in 2009 upravljavke strojev za šivanje iz tekstilij, usnja in krzna ter krojačice, šivilje, klobučarke, letos pa so to komercialne zastopnice za prodajo, kuhinjske pomočnice in natakarice.

Zaposlitvene možnosti

Letos se je zaposlilo 50.666 registriranih brezposelnih, od tega 2615 žensk, ki so bile stare 50 let in več, kar je dobrih pet odstotkov vseh zaposlitev. Med njimi je imela večina srednjo strokovno in splošno izobrazbo, poklicno ter osnovnošolsko izobrazbo. Največ se jih je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, sledijo druge raznovrstne poslovne dejavnosti, gostinstvo trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil. V povprečju so se zaposlile v nekaj manj kot 14 mesecih od prijave v evidenco brezposelnih.

Kot pravijo na zavodu, imajo starejše ženske zaradi starosti slabše zaposlitvene možnosti. Seveda pa na njihovo zaposlovanje vplivajo tudi delovne izkušnje, kompetence, izobrazba, psihofizična kondicija, motivacija, prilagodljivost itn.

Pomoč zavoda

Ženske po petdesetem, ki se prijavijo na zavod, se s kariernim svetovalcem srečajo v približno štirinajstih dneh po prijavi. Skupaj opredelijo, v katerih poklicih bo ženska iskala zaposlitev, ter ugotovijo, kaj vse pri tem potrebuje. Težko bi posploševali potrebe žensk v tej starostni skupini, saj se razlikujejo po izobrazbi, delovnih izkušnjah, razvejenosti socialne mreže in odnosu, ki ga imajo do ponovnega iskanja zaposlitve. Skupne so jim bogate delovne izkušnje, ki jih je treba predstaviti delodajalcem.

Na zavodu poudarjajo, da so dolgotrajno brezposelni edina ciljna skupina za vključevanje v programe javnih del. Med njimi je 26,8 odstotka starejših od petdeset let.

Iščejo unikate, ne multipraktikov

Kot pravi Zoran Savin s portala Moje delo, njihove izkušnje kažejo, da so ženske pri 50 letih težje zaposljive, to pa ne pomeni, da služb zanje ni. Napaka večine iskalcev dela je, da v želji in stiski, ko so brez službe, iskanje razširijo v tako imenovano multipraktik cono, kar pomeni, »delala bi vse, delala bi kar koli«. Žal širina ni vedno adut. O večini ljudi, ki bi delali kar koli, lahko delodajalec hitro reče, da se iskanja zaposlitve lotevajo preveč površno, nimajo polja zanimanja in bi hodili v službo le zaradi denarja.

Problem je neizogiben, saj je na trgu ogromno multipraktikov, zelo malo pa je tistih, ki se znajo predstaviti kot unikat. Unikati so tisti, ki danes prinašajo vrednost delodajalcu. Da ugotovimo, kaj nas dela unikatne v primerjavi z drugimi, pa sta nujna priprava in samospoznavanje.

In ne nazadnje, pozabljamo, da ženska, ki je stara 50 let, lahko ponudi svoje znanje in bogate delovne izkušnje.