Plačal, da je lahko opravil pripravništvo

Več kot polovica pripravnikov za svoje delo ni bila plačana, četrtina ni dobila niti zakonsko določenega vračila stroškov.

Objavljeno
22. februar 2015 17.30
Mladi prostovoljci na izmenjavi,Ljubljana Slovenija 31.07.2014
Sandra Hanžič, notranja politika
Sandra Hanžič, notranja politika

Ljubljana – O tem, kje je njihovo plačilo, se sprašujejo številni mladi, je pokazala anketa sindikata Mladi Plus o opravljenih pripravništvih in praksah. Več kot polovica pripravnikov za svoje delo ni bila plačana, četrtina ni dobila niti zakonsko določenega vračila stroškov.

Sekretarka sindikata Mladi plus Sanja Leban Trojar izpostavlja, da je tovrstno delo neurejeno, nenadzorovano in za mlade prepogosto obvezno, da sploh dobijo možnost zaposlitve. Opravljanje pripravništva in prakse sicer pravno ureja nekaj zakonskih in podzakonskih aktov ter kolektivih pogodb, a neučinkovito: »Rezultat birokratske zmede in najboljšega izgovora za izkoriščanje šibkih v zadnjih letih, torej krize, so generacije mladih, ki opravljajo brezplačno pripravništvo ali prakso,« ugotavlja sekretarka.

Ker uradne statistike o številu pripravnikov in praktikantov ni – ministrstvo za delo je novembra lani po ministrstvih naštelo okoli 800 volonterskih pripravnikov, a ni upoštevalo tistih, ki pripravništvo opravljajo v organih v sestavi ministrstev –, so na sindikatu podatke poskušali zbrati s spletno anketo.


V anketi je med 12. novembrom in 10. februarjem sodelovalo 438 ljudi, od katerih jih je 71 odstotkov opravljalo pripravništvo in 29 odstotkov prakso.

Praksa obvezna za 88 odstotkov

Velika večina vprašanih, dobre štiri petine, je prakso opravljala v starosti od 19 do 24 let. V javni instituciji jo je opravljalo 69 odstotkov, v zasebnem sektorju 18 odstotkov in v nevladnem sektorju sedem odstotkov; toliko jih je bilo upravičenih do povračila stroškov za prehrano in prevoz.

Pripravništvo obvezno za 75 odstotkov

Medtem ko zakonodaja instrumenta prakse ne pozna, je pripravništvo urejeno v zakonu o delovnih razmerjih. Ta določa, da pripravništvo traja največ eno leto, razen v posebnih primerih, in da so pripravniki upravičeni do povračila stroškov v zvezi z delom, torej do malice in prevoza. Najverjetneje so zato bili pripravniki na tem področju v boljšem položaju kot praktikanti. Medtem ko 60 odstotkov praktikantov stroškov ni dobilo povrnjenih, je 60 odstotkov pripravnikov ta povračila prejelo.

Za primerjavo: v anketi, ki so jo pripravili leta 2013, je dobila povračilo stroškov le slaba tretjina pripravnikov.

Večina pripravnikov je bila starejših od praktikantov; 62 odstotkov jih je bilo starih med 25 in 30 let. Tri četrtine vprašanih so pripravništvo opravljale v javni instituciji, 12 odstotkov v zasebnem sektorju, 11 odstotkov v nevladnem sektorju. Eden od anketirancev je zapisal, da ne le, da plačila ni prejel, ampak je celo plačal, da je pripravništvo lahko opravljal.