Tiskane izdaje
Ljubljana – Stopnja tveganja revščine je v letu 2013 znašala 14,5 odstotka, kar je bilo eno odstotno točko več kot leta 2012, poroča Statistični urad republike Slovenije: »Stopnja tveganja socialne izključenosti se je zvišala z 19,6 odstotka na 20,4 odstotka.
Revščina pred vrati pri manj kot 593 evrih na osebo
Stopnja revščine kaže, da je leta 2013 pod pragom revščine živelo 14,5 odstotka oseb, kolikor je znašala stopnja tveganja revščine v Sloveniji, pojasnjujejo statistiki. Ugotovljeni odstotek pomeni, da je predlanskim v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo približno 291.000 oseb.
O dohodkih, pri katerih se človek v Sloveniji že sooča in otepa z revščino, slovenski statistiki poročajo: »Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 711 evrov. Razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 593 evrov na ekvivalentno odraslo osebo na mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti vsaj 1245 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa vsaj 890 evrov na mesec, da sta se dvignila nad prag revščine.«
Prag revščine po novih podatkih 162 evrov nižji
V primerjavi z letom 2012 se je stopnja tveganja revščine leta 2013 zvišala za eno odstotno točko. »Prag tveganja revščine se je znižal za 162 evrov na leto oziroma 13 evrov na mesec, kar je drugo znižanje od leta 2005.
Prvič se je prag znižal v prvem letu krize, potem pa je do leta 2012 ponovno postopoma naraščal,« ugotavljajo v slovenskem statističnem uradu. Pojasnjujejo, da izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2012, saj je bilo leto 2012 dohodkovno referenčno leto v raziskovanju za leto 2013.
Zujf je znižal dohodke gospodinjstev
Statistiki poudarjajo, da je leta 2012 začel veljati zakon za uravnoteženje javnih financ, na kratko Zujf: »Spremenila se je zakonodaja na področju pokojnin in socialnega varstva, kar je vplivalo na znižanje povprečnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev, mediane razpoložljivega dohodka in z njo tudi praga tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine se je kljub nižjemu pragu tveganja revščine zvišala.«
Pri petini prebivalstva veliko tveganje socialne izključenosti
Po izračunih statističnega urada za leto 2013 je pri 20,4 odstotka oseb mogoče govoriti o visokem tveganju socialne izključenosti: »Relativna stopnja tveganja revščine je le odsev porazdelitve razpoložljivega dohodka med gospodinjstvi, zato jo dopolnjujemo s kazalnikom resne materialne prikrajšanosti in nizke delovne intenzivnosti gospodinjstva. Kombinacija vseh treh kazalnikov je stopnja tveganja socialne izključenosti. V letu 2013 je znašala 20,4 odstotka, to je 0,8 odstotne točke več kot leto prej.«
Tveganje za socialno izključenost se je najbolj povečalo, poročajo statistiki, zaradi višje stopnje tveganja revščine in večjega števila oseb, ki so živele v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, najmanj je k zvišanju prispevala stopnja resne materialne prikrajšanosti: »V letu 2013 je v Sloveniji živelo 134.000 resno materialno prikrajšanih oseb. V gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo jih je živelo 125.000, pod pragom tveganja revščine pa 291.000. Če osebam pod pragom tveganja revščine prištejemo 68.000 resno materialno prikrajšanih oseb in 51.000 oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, dobimo 410.000 oseb z visokim tveganjem socialne izključenosti, kar je 18.000 oseb več kot leta 2012«.
Moč socialnih transferjev je upadla
Kazalniki o dohodku in revščini v letu 2013 kažejo, da se je znižal vpliv socialnih transferjev na zniževanje revščine, poročajo statistiki: »Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev, torej družinskih in socialnih prejemkov, bi stopnja tveganja revščine znašala 25,3 odstotka, če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se še dodatno zvišala, in sicer na 42,3 odstotka.«
Stopnja tveganja revščine izmerjene, preden raziskovalci upoštevajo še socialne transferje, se je leta 2013 v primerjavi z letom 2012 zvišala za 0,1 odstotne točke. »To ob višji stopnji tveganja revščine pomeni, da je bil vpliv socialnih transferjev na zniževanje stopnje tveganja revščine manjši kot v letu prej,« pojasnjujejo v statističnem uradu.
Ugotavljajo še, da se je leta 2013 povečala neenakost porazdelitve dohodka med gospodinjstvi.
