Nekdaj profesionalni gorski kolesar Rok Drašler, ki je Slovenijo zastopal na olimpijskih igrah v Sydneyju, danes vodi družinsko podjetje MDM. To je specializirano za distribucijo, predelavo in izdelavo izdelkov oziroma polizdelkov iz nerjavnega jekla in aluminija.
Njihov trg je Jugovzhodna Evropa od Dunaja do Skopja, poslujejo pretežno iz Ljubljane, poslovalnice pa imajo tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v BiH in Srbiji. Kot pravi Rok, je bil že od mladih nog prepričan, da bo v stiku s tehniko in ljudmi. A se je moral po smrti očeta čez noč iz športa usmeriti v posel in tako je že pri 23 letih prevzel vodenje družinskega podjetja. Vedno je bil usmerjen v razvoj in napredek, tako v športu kot v poslu. S tako držo je po njegovo mogoče doseči rezultate. »Užitek je pogledati nazaj in videti, da si nekaj ustvaril, dosegel,« pravi.
Zavedanje
Pomembno je biti dobro pripravljen na kombinacije tveganj in priložnosti. Vsakdan nam narekuje več tisoč odločitev, in če veš, kaj hočeš in česa ne, je zelo enostavno. V športu je enako: prava kombinatorika potez in čim manj napačnih odločitev prinašata dober rezultat. V poslu je to še bolj izrazito, saj se z večanjem števila zaposlenih odločitve množijo – več ko jih je, bolj je lahko zapleteno ali pa preprosto; odvisno od sistema. Enako je v športu, kjer se s količino treninga izboljšuje pripravljenost,« razlaga Rok Drašler.
Pomembno
Druga pomembna stvar so po njegovem mnenju prave odločitve, ki so ključne za razvoj. »Zato potrebujemo dovolj izkušenj in pravi občutek, o katerem še vedno pravim, da je bistven – pomembna je torej intuicija. Zato ima človek veliko vrednost pri ravnanju z ljudmi, čeprav ima danes že stroj nešteto senzorjev in tipal, da se lahko odloča,« pravi Drašler.
V pripravljenosti
Na vprašanje, o čem bi morali poklicni športniki razmišljati oziroma v katero smer delovati še v času kariere, da po njenem koncu ne bi ostali nepripravljeni, Drašler odgovarja, da morajo biti vseskozi pripravljeni na spremembe.
»Poznam veliko športnikov, ki so se ravno v najboljši formi žal poškodovali ali pa se zaradi prevelikih naporov mentalno zlomili. S tem se ti v trenutku podre vse. Dosti se jih tudi ni šolalo oziroma ni študiralo, ker so vse stavili na šport, vendar bi v situaciji, v kakršni sem se znašel sam, bili močno prikrajšani. To sem izkusil tudi sam, ko me je izdala izčrpanost in je telo ustavilo ambiciozno glavo. Življenje je prelepo, da bi ga uničili z nespametnimi potezami,« odgovarja Drašler.