Tiskane izdaje
»V širši družini so me vedno spraševali o aktualnih jezikovnih in drugih zanimivih tečajih, toda na koncu je bila vedno težava, ko bi si bilo treba rezervirati na primer vsako sredo med 17. in 19. uro, zmanjkalo je časa za pisanje domačih nalog, tečaji pa niso ponujali natanko tistega, zaradi česar se je nanj kdo prijavil,« opisuje Deana Jezeršek, kako je dobila poslovno idejo.
Čeprav ji je bilo jasno, da na trgu ni ponudbe jezikovnih tečajev, ki bi se lahko tako časovno kot vsebinsko popolnoma prilagodili posamezniku, jezikoslovka ni razmišljala o tem, da bi bila lahko to njena poslovna priložnost. In to kljub temu da je nekaj časa tudi sama delala v jezikovni šoli, kjer se je njeno opažanje o tržni niši samo potrdilo: na trgu je velik bazen ljudi, ki jim iz različnih razlogov ne ustreza učenje tujih jezikov po standardnih učnih programih, alternative pa nimajo na voljo. Ideja je bila na pladnju.
Potem se je Deana za dve leti preselila v Švico in se po vrnitvi domov prijavila na zavod za zaposlovanje. In tam je dobila povabilo, da se udeleži seminarja v organizaciji Združenja Yes, s katerim so želeli spodbuditi brezposelne k razmišljanju o ustanovitvi podjetja.
»Pred tem svoje ideje o popolnoma prilagodljivih jezikovnih tečajih nisem imela za poslovno idejo. Filozofska fakulteta te ne napelje na to, da bi razmišljal o podjetništvu. Yesov seminar pa mi je dal veliko znanja in samozavesti, tako da sem idejo začela razvijati in jo tik pred potekom roka tudi oddala,« pravi Jezerškova. Na podlagi tega je bila izbrana v program Yes Start, v okviru katerega je leto dni vsak teden obiskovala delavnice o samostojni podjetniški poti in pridobljeno znanje prelivala v svojo poslovno idejo.
»Odločila sem se, da bom storila čisto vse, kar mi bodo na delavnicah svetovali, saj nisem imela česa izgubiti. In tako sem na terenu testirala svojo zamisel, rezultat pa je bil neverjeten. Kmalu sem bila zelo zasedena, tako da sem redno službo, ki sem jo medtem dobila, kmalu opustila,« Jezerškova opisuje dogajanje konec leta 2012.
Na začetku je delo opravljala kot samostojna podjetnica, ker pa ji vodenje podjetja ni pisano na kožo, je k sodelovanju povabila sošolca s fakultete. Tako sta skupaj zasnovala podjetje in pred pol leta, ko sta videla, da se od tega da živeti, odprla d. o. o.
Jezikovni trenerji
In v čem je jezikovna agencija LanguageSitter tako posebna, da jo je opazila tudi stroka – njihova metoda učenja se je med drugim uvrstila med finaliste za evropsko jezikovno priznanje 2013? Deana izhaja iz stališča, da se poslovneži, obrtniki in številni drugi posamezniki nimajo časa učiti jezika iz knjig po lekcijah, v katerih so vsebine, ki njih ne zadevajo.
Vložek, ki ga namenijo v znanje jezika, naj bo kar se da izkoriščen, zato je učenje individualno, program pa prilagojen posamezniku in njegovim potrebam: »Stranka se uči vsebine, ki jo zanimajo, vadi pa s tistimi mediji, ki jih najbolj uporablja. Tako na primer z nekom pišemo dopise, lahko kar tiste prave, ki jih stranka potem tudi pošlje svojim poslovnim partnerjem. Zelo pogosto pa se z njimi pogovarjamo kar po telefonu, saj potrebujejo to izkušnjo. Mnogi namreč povedo, da 'zmrznejo', ko jih kdo kliče s tuje številke, čeprav sicer nimajo težav s tujim jezikom. Pravimo, da smo jezikovni trenerji, ne učitelji, saj se podobno kot na primer športni trenerji pri delu s strankami osredotočimo na tiste stvari, ki jih potrebujejo,« pojasnjuje Deana koncept – ki menda ni edinstven samo v Sloveniji.
S posebnim veseljem dela z obrtniki, samouki, ki tujega jezika v preteklosti niso potrebovali, ko pa se jim odpre tuji trg, se ga morajo naučiti. »Ko pridejo do nas, natanko vedo, kaj hočejo, in pričakujejo rezultat ter takoj na terenu preizkusijo, kar so se naučili,« je navdušena mlada podjetnica, ki se že spogleduje s tujino in ima zdaj poleg z razvojem podjetja in programov veliko dela z zapisovanjem delovnih procesov in pripravo drugih dokumentov, povezanih s poslom – pomladi namreč odhaja na porodniško. Vsaj enkrat na teden se na skupnih pripravah sreča z učitelji, zdaj sodeluje s približno 15.
Učitelji čedalje bolj razgledani
Vsak ima lahko hkrati največ tri stranke, saj za kaj več glede na to, da morajo sami poiskati gradivo in se tečajnikom prilagajati, nimajo časa. »Zgodilo se je že, da se je stranka peljala na sestanek iz Ljubljane v Maribor, učitelj pa je šel z njo, tako da sta čas med vožnjo izkoristila za učenje,« ponazarja Deana. A kraji, kjer se srečujejo s tečajniki, so še bolj nenavadni.
»Z gospo, ki se je odpravljala na potovanje v ZDA in so jo posebej zanimale razlike v konfekcijskih številkah, sva se dobili v eni izmed veleblagovnic in sva na kraju samem s tabelami v rokah preverili razlike. Najin pogovor je seveda potekal v angleščini. Nekdo pa si je zaželel, da bi se jezika učil po službi, med hojo na Rožnik. To je nekaj časa trajalo, potem sva že tekla in nekoč sem bila tako utrujena, da zadnjih 20 minut nisem mogla govoriti, tako da mu teh minut nisem obračunala,« v smehu pravi Deana.
Ne le da se je njena ideja izkazala za dovolj donosno za preživetje – ponujajo deset vnaprej pripravljenih paketov, ki trajajo od pet do 90 ur, cene pa se začnejo pri dobrih 200 evrih, najdražji je 2550 evrov –, ampak z njo učitelji tudi osebnostno rastejo.
»V družbi so mnogi presenečeni, o koliko različnih področjih se lahko suvereno pogovarjam. Če se hočemo dobro pripraviti za delo s tečajniki, ki prihajajo z najrazličnejših področij, pač spoznamo tematiko,« pojasnjuje Deana in dodaja, kako pomembno je, da si novopečeni podjetnik postavlja realne cilje. »Biti moraš potrpežljiv in pripravljen na životarjenje vsaj dve leti,« še pravi, in treba je verjeti v svoje delo, ki ga moraš opravljati z veseljem. Čisto na začetku pa je seveda treba ugotoviti, v čem si dober.
