Tiskane izdaje
Letos objavljeni podatki Evropske komisije po besedah izvršne sekretarke pri ZSSS Andreje Poje kažejo, da so davki v Sloveniji leta 2012 predstavljali 37,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je manj od povprečja EU. Posredni davki, med katere med drugim sodijo DDV, davek na trošarine in davek na motorna vozila, predstavljajo 14,6 odstotka BDP, neposredni, h katerim spadata tudi dohodnina in davek na dohodek pravnih oseb, pa 7,8 odstotka BDP, je povzela.
Socialni prispevki znašajo 15,2 odstotka BDP, od česar zaposleni plačajo 7,7 odstotka BDP, delodajalci pa le 5,8 odstotka, je opozorila. Zaposleni v Sloveniji se tako v EU po deležu vplačanih socialnih prispevkov uvrščajo na prvo mesto, delodajalci pa na 16. mesto, je dodala.
Glede na pregled davkov v skladu z ekonomsko funkcijo največji delež BDP v Sloveniji predstavljajo davki na delo (19,7 odstotka BDP). Sledijo davki na potrošnjo (14,2 odstotka BDP), medtem ko davki na kapital predstavljajo le 3,7 odstotka BDP. »V primerjavi z ostalimi državami članicami EU se po deležu plačanih davkov na kapital uvrščamo na rep, in sicer na 25 mesto,« je bila kritična sindikalistka.
Pregled implicitnih davčnih stopenj, ki najbolj pokažejo, kakšna je dejanska davčna obremenitev različnih vrst dohodka, pa po njenih besedah kaže, da je v Sloveniji skupna implicitna davčna stopnja na kapital v deležu BDP 19,6-odstotna, kar nas v EU uvršča na 27. mesto, medtem ko implicitna davčna stopnja na delo znaša 35,6 odstotka BDP, s čimer zasedamo 12 mesto, je nanizala. »Tako podatki kažejo, da so imetniki kapitala pri nas privilegirani,« je zatrdila.
(Pre)visoko obdavčene plače
Pojetova se je v tej luči dotaknila tudi visoke obdavčitve plač. Pri neto mesečni plači 1502,82 evra se posameznik že uvrsti v razred z najvišjo, 41-odstotno davčno stopnjo (za 50-odstotno stopnjo namreč še ni jasno, ali bo veljala tudi po letošnjem letu).
Spomnila je še, da v Sloveniji kar dve tretjini zaposlenih prejemata plačo, nižjo od slovenskega povprečja, torej manj 1060 evrov neto, 50 odstotkov pa manj kot 890 evrov neto. »Dejstvo je, da imamo zelo nizke plače, ves čas pa nas primerjajo z državami z mnogo višjimi plačami in višjo kupno močjo. Cene pa so pri nas mnogokrat višje kot na primer v Nemčiji, v Avstriji ali Italiji. Od milijona ljudi pa jih zgornjih 300.000 plača 53 odstotkov prispevkov za socialno varnost in 72,5 odstotkov dohodnine,« je dejala.
Skladno s tem je ponovila predlog ZSSS za bolj progresivno obdavčitev in razbremenitev srednjega razreda. »Predlagali smo, da se v dohodninski lestvici uvedeta dva nova davčna razreda in dve novi davčni stopnji, prav tako pa smo predlagali tudi spremembo zneskov ob prehodu iz enega v drugi davčni razred. Tako bi npr. z uvedbo dodatne davčne stopnje med 27 in 41 odstotki razbremenili srednji sloj. Prav tako smo predlagali, da se najnižje dohodke oprosti plačila dohodnine, za poenostavitev sistema pa ukinitev sedanjih treh splošnih olajšav, namesto katerih naj se uvede nova, enotna splošna olajšava za vse zavezance ne glede na višino dohodka,« je povzela.
Kar bi bilo več od neto plače bi šlo za potrošnjo
Ob razbremenitvi srednjega razreda in dvigu neto plač razvojnemu kadru bi zaposleni ob istih bruto plačah prejeli višje neto plače, to razliko pa porabili za nakupe, kar bi pozitivno vplivalo na prihodke podjetij in posredno zaradi višjega prihodka iz naslova DDV tudi na proračun, je prepričana.
Ob tem se je zavzela še za spremembo definicije minimalne plače, tako bi se iz nje izvzelo dodatke. Med njenimi 48.000 prejemniki »je prisotno veliko nezadovoljstvo, saj ne glede na to, v kakšnih pogojih delajo, ponoči, na praznike, v štirih izmenah, vsi prejmejo enako plačilo«, je povedala.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da konkurenčnosti v Sloveniji ne uničujejo delavske plače. Nasprotno, nizke plače uničujejo standard delavcev in mnoge pehajo v objem revščine, je menil. V ZSSS bodo po njegovih besedah podprli reforme, ki bodo zvišale plače, s tem okrepile potrošnjo ter prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno, posledično pa zmanjšale pritisk na državni proračun.
