Sodišča so včasih preveč dobrohotna do delavcev

Izrednih odpovedi, ki so posledica nespoštovanja zdravnikovih navodil med bolniško, je manj, kot jih je bilo včasih.

Objavljeno
22. maj 2015 11.45
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo

Delodajalec lahko pokliče osebnega zdravnika delavca, ki je na bolniški, in preveri, kakšna navodila je dal pacientu glede gibanja zunaj svojega doma. Po besedah odvetnice Klavdije Erjavec iz odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji, se to dogaja čedalje pogosteje, zmanjšuje pa se število sodnih postopkov zaradi izredne odpovedi, ki je posledica nespoštovanja zdravnikovih navodil med bolniško.

Zgodbe, s katerimi se kasneje srečujejo v odvetniških pisarnah, se najpogosteje začnejo, če je zaposleni na bolniškem dopustu skoraj mesec dni in že kmalu po vrnitvi na delo ponovno ostane doma zaradi drugačnega zdravstvenega razloga. Delodajalec postane pozoren in se lahko odloči za kontrolo bolniškega staleža. Na eni strani najame detektiva, ki preveri, ali je zaposleni doma, na drugi strani lahko zahteva tudi interni nadzor nad zdravnikom, v okviru katerega znotraj zdravstvene institucije preverjajo, ali je bolniška, ki jo je predpisal utemeljena ali ne.

Če je delavec doma, ko detektiv pozvoni, po navadi ni težav. »Se pa zgodi, da zaposleni po takšnem obisku vpraša delodajalca, zakaj je bilo tega treba. V javnosti se zdaj že več govori o tem preverjanju bolniškega dopusta, tako da vedo, da se to dogaja, a jim ni prav, dobijo občutek nezaupanja, mislijo, da jih imajo delodajalci za največje kriminalce, nekateri se tudi prestrašijo,« pojasnjuje Klavdija Erjavec.

Pove, da je v sodnem postopku primer delavke, ki zatrjuje, da se ji je zdel nadzor nad njenim bolniškim dopustom velik poseg v zasebnost, in navaja, da si od takrat ne upa sama okrog, ker se boji, da jo nenehno nekdo zasleduje. »Bomo videli, kaj se bo izkazalo skozi sodni postopek,« pravi odvetnica.

Preden delodajalec sproži postopek se dobro pouči o možnostih

Delodajalci se zdaj manj poslužujejo izrednih odpovedi zaradi kršenja pogodbe glede bolniškega dopusta kot včasih. Pred ukrepanjem, če v nadzoru nad zaposlenim ocenijo, da ni ravnal v skladu s pravili, se pozanimajo o možnostih in pasteh. »Opozorimo jih na sodno prakso,« pravi sogovornica.

Pojasnjuje najpogostejšo težavo delodajalca, to je, da ne pozna režima gibanja, ki ga je zaposlenemu v času bolniške predpisal zdravnik. »To ugotavljajo tudi zdravniki in zdaj je že praksa, da ta podatek zapisujejo v bolniški karton,« pojasnjuje Erjavčeva in dodaja, da delodajalci pri zdravnikih čedalje pogosteje preverjajo, ali so delavcu dali navodilo, da mora biti med bolniško doma, ali lahko potuje iz kraja bivanja.

Še dodatno se lahko zaplete, če je delavec na bolniški več kot 30 dni in tako dobi odločbo zdravniške komisije. V tem dokumentu je režim gibanja po navadi omenjen zelo splošno, v roke pa ga dobi tudi delodajalec. »Pri onkoloških bolnikih komisija zdaj že navaja, da se lahko gibajo, tudi za bolnike s psihičnimi težavami vemo, da ne morejo biti zaprti med štirimi stenami, vsi ostali pa bi morali biti doma. In tu nastane težava, saj osebni zdravnik pacientu mogoče da drugačna navodila. Če se to zgodi, delodajalec pa tega ne preveri in sproži postopek izredne odpovedi, bi zadeva padla na sodišču,« pojasnjuje Erjavčeva.

Glavni vir informacij je osebni zdravnik

Sodna praksa namreč daje prednost navodilom osebnega zdravnika, ker pacienta bolje pozna. »Če delodajalci te prakse ne poznajo in ne vedo, da se morajo sami dokopati do podatkov, v sodnem postopku začnejo ugotavljati, da je delavec upošteval navodila svojega zdravnika. V moji praksi se je samo enkrat izkazalo, da je pacient kršil navodila,« opozarja odvetnica.

Poleg tega, dodaja, sodišče presoja tudi, ali je ravnanje pacienta med bolniškim dopustom negativno vplivalo na njegovo zdravstveno stanje in ali je zato podaljšal bolniško. Erjavčeva navaja primer delavke s poškodbo roke, ki ji je zdravnik naročil razgibavanje v vodi. Šla je na morje, težava pa je bila, ker je sodelavkam v službi dejala, da »je ne skrbi bolniška, da ona gre na morje«. V sodnem postopku se je izkazalo, da je tako dobro vplivala na svoje zdravstveno stanje.

V drugem primeru se je delavec, ki je imel psihične težave, po navodilu zdravnika gibal. Tako je vsak dan prišel mimo delovnega mesta ravno v času malice, ko je bila večina sodelavcev zunaj in tako izzival. Dobil je odpoved, zgodba pa se za delodajalca ni dobro končala. Sogovornica ocenjuje, da so sodišča včasih preveč dobrohotna za delavce, delodajalec pa nikoli ne ve, kaj se mu bo med sodnim postopkom zgodilo.

V trgovino je pač treba

Na vprašanje, kako strogo upoštevati zdravnikovo navodilo o prepovedi gibanja, pojasnjuje, da je sodna praksa v tem primeru življenjska: »Če ni nikogar, ki bi šel v trgovino, odpeljal otroka v vrtec in podobno, se to ne šteje za kršenje. Nujna opravila je treba opraviti.«

In če detektiv ujame delavca na bolniški med opravljanjem drugega dela? »Primerov opravljanja pridobitne dejavnosti je v sodnih postopkih bistveno manj. Stališče sodne prakse je: če nisi sposoben za delo v službi, še ne pomeni, da ne moreš delati ničesar drugega. Tako delavec, ki se je med bolniško udeležil seje nadzornega sveta, ni kršil pravil, prav tako ne kandidat na lokalnih volitvah, ki se je udeležil nekega dogodka. Za oba se je med postopkom tudi izkazalo, da sta imela zdravnikovo odobritev,« navaja Erajvčeva.