Tiskane izdaje
Ljubljana - Po devetih mesecih neprekinjenega zmanjševanja števila brezposelnih, ki se je od začetka leta do konca septembra zmanjšalo za dobrih 19 tisoč, je razvidno, da gre za dolgoročnejši trend in ne za trentno izboljšanje razmer na tgu dela. Ekonomija je lani začela okrevati in na to spremembo je z zamikom odreagiral tudi trg dela.
Če se razmere v tujini ne bodo bistveno poslabšale, ekonomisti pričakujejo nadaljevanje tega trenda. V primerjavi z evroobmočjem se je precej povečalo tudi število prostih delovnih mest. Dolgo časa so bila nova delovna mesta v primerjavi z evroobmočjem zelo maloštevilna; v zadnjem letu in pol se je ta dinamika precej pospešila, kar je eden izmed pomembnejših indikatorjev, ki vliva upanje. Bolj natančna analiza dogajanja na trgu dela bo sicer možna šele, ko bodo znani podatki o anketni brezposelnosti, čeprav upad brezposelnosti - to je zdaj že jasno, ni muha enodnevnica.
Največji problem trenutne rasti je dejstvo, da celotno slovensko gospodarstvo sloni na izvozu je, saj se vsak večji nihaj v tujini z zamikom pozna tudi pri nas. Tveganje za poslabšanje razmer predstavlja poglobitev krize na Kitajskem; tudi poslabšanje razmer v Volkswagnu bo vplivalo na naše dobavitelje, ki predstavljajo pomemben del slovenske industrije.
Porast v času Zujfa
Struktura brezposelnih se je bistveno poslabšala leta 2012, v času Zujfa. Brezposelnost med mladimi se je takrat dvignila na povprečje evroobmočja, čeprav smo imeli v Sloveniji do tedaj bistveno nižjo brezposelnost. V tem času se je tudi močno zmanjšala stopnja zaposlenosti visoko kvalificiranih kadrov, ki v začetku krize ni bila opazna.
Ob koncu septembra je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 104.758 brezposelnih, kar je 2,9 odstotka manj kot avgusta in 6,9 odstotkov manj kot septembra leta 2014.
Večji delež žensk in starejših od 50 let
Glede na zadnje razpoložljive podatke za avgust, se v strukturi brezposelnosti še naprej povečuje delež brezposelnih žensk. Med starostnimi kategorijami se je zmanjšal delež mladih do 29 let, zmanjšal se je tudi delež iskalcev prve zaposlitve. Predvsem zaskrbljujoče je dejstvo, da sta se povečala deleža brezposelnih oseb v starosti od 30 do 39 let in starejših od 50 let. Delež starih od 40 do 49 let se glede na julij ni spremenil, enako velja za delež trajno presežnih delavcev in stečajnikov. Tudi avgusta se je delež terciarno izobraženih brezposelnih oseb povečal, zmanjšal se je delež brezposelnih s poklicno izobrazbo; ostali deleži se niso spremenili.
V izobrazbeni strukturi se je v primerjavi z lanskim letom najbolj povečal delež terciarno izobraženih brezposelnih oseb. Večji kot pred enim letom je tudi delež brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo. Delež brezposelnih s srednjo strokovno in splošno izobrazbo je enak kot pred letom, medtem ko se je delež brezposelnih oseb s poklicno izobrazbo zmanjšal.
