Tiskane izdaje
Konec leta se bo izteklo prehodno obdobje, v katerem se morajo upokojeni samostojni podjetniki odločiti bodisi za najmanj polovično reaktivacijo, kar bi pomenilo polovično plačevanje prispevkov in polovično zamrznitev pokojnine, bodisi za prenos podjetja na naslednike ali za prenehanje opravljanja dejavnosti. Zato si bodo na OZS prizadevali, da se prehodno obdobje podaljša najmanj za eno leto. V tem času bi bilo mogoče, po mnenju OZS, spremeniti zakonodajo tako, da bo upokojenim obrtnikom omogočila uživanje polne pokojnine in sočasno opravljanje dejavnosti.
Dušan Bavec iz OZS je menil, da je bil po ZPIZ-1, ki je pri podjetnikih dopuščal tri izjeme, izvirni greh izvzem iz zavarovanja, ki je bilo poleg starosti in pokojninske dobe pogoj za polno pokojnino. Nato je ZPIZ-2 ukinil tudi izjeme, možnost delne upokojitve za samostojne podjetnike in družbenike pa je bila zaradi razsodbe ustavnega sodišča uvedena šele čez šet let. Po njegovem bo večina podjetnikov dejavnost zaprla, kar pomeni izgubo delovnih mest in spodbujanje šušmarstva. Zavzel se je za takšno zakonsko rešitev, ki bo podjetnikom ne glede na to, ali so se upokojili po ZPIZ-1 ali ZPIZ-2, omogočila nadaljevanje dejavnosti, za katero bodo plačevali dajatve. Bavec je prepričan, da bomo tako ohranili delovna mesta in da bo manj dela na črno, državna blagajna pa bo pridobila več prihodkov in imela manj stroškov.
Pokojnina le ena
V primerljivih državah, ki so imele visoko inflacijo, in kjer ljudi niso spodbujali k varčevanju za njihovo starost, večinoma nimajo omejitev, povsod pa je možno prejemati polno pokojnino in aktivni dohodek iz dela ali dejavnosti upokojencev. Po besedah Macarolove tudi v Nemčiji, Franciji in Avstriji po 65 letu starosti ni omejitev, po 70 ali 71 letu starosti pa se ne plačuje več nobenih prispevkov. Po ZPIZ-2 bi na primer upokojeni samostojni podjetnik s 500 evrov pokojnine dobil 50 evrov manj na mesec kot upokojenec, ki bi ležal na kavču, pri 24.000 evrov letnega prometa pa bi razlika med delom in nedelom znašala 150 evrov. Sklenila je z besedami, da veljavni sistem ne podpira dela, temveč nedelo in uzakonja siromaštvo upokojencev.
Tudi na evropsko sodišče
Iztok Mohorič iz OZS je opozoril, da je odvzem pokojnine ustavno sporen, ker je pravica posameznikov, da na podlagi vplačanih prispevkov in razumnih pogojev dobi pokojnino, ki mu zagotavlja socialno varnost. Po njegovem so bili upokojeni podjetniki zavedeni, ker jih ob registraciji niso opozorili na posledice. Kot je še prepričan, za retroaktivno delovanje zakona ni izkazan javni interes, državne institucije pa so soodgovorne, ker 20 let niso ukrepale. Ker so postopki Zpiza nepošteni, se bodo po potrebi pritožili tudi na evropsko sodišče za človekove pravice.
Ni napaka, temveč odločitev
Peter Pogačar z ministrstva za delo je poudaril, da ne gre za napako v zakonu, temveč za odločitev, ki so jo v pogajanjih sprejeli socialni partnerji. Najprej se je treba vprašati, kaj je pokojnina. Če gre za rento za vplačane prispevke, bi bilo me drugim treba upoštevati vseh 40, in ne le 21 let delovne dobe. Po njegovem pokojnina ni ekonomska kategorija, temveč medgeneracijska solidarnost. Postavlja se tudi vprašanje, ali lahko zaposleni, ki se upokoji, prav tako dela še naprej in prejema pokojnino. Na koncu je opozoril, da gre za temeljne sistemske spremembe, ki jih ni mogoče izpeljati s spremembo enega člena pokojninske zakonodaje.
